'Zakon o psihoterapiji mora biti narejen za ljudi'

Pred letom dni se je prvič sestala delovna skupina Ministrstva za zdravje, ki naj bi oblikovala zakon o psihoterapiji. Na mizi so imeli tri predloge, enega pa naj bi preoblikovali glede na dosežen konsenz v delovni skupini. Od takrat je ministrstvo večkrat napovedalo, da bo osnutek zakona prišel v javno obravnavo, pa se je vedno nekaj zalomilo. 

Februarja je potekal posvet med Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo (SKZP) in državnim svetom, konec marca pa je državni svet pozval vlado, naj prouči njihove ugotovitve. Med drugim so prišli do zaključka, naj se opredeli pogoje za dodelitev naziva psihoterapevt, naj se ustanovi Zbornico psihoterapevtov z namenom reguliranja licenciranja in naj se uredi financiranje psihoterapevtske dejavnosti za posameznike iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Zdaj se šušlja, da naj osnutek zakona, ki naj bi kmalu prišel v javno obravnavo, ne bi vseboval nič od zgoraj naštetega. Tako klinični psihologi kot psihoterapevti pa se bojijo, da bi bil zakon škodljiv. Govorili smo z družinsko terapevtko Katjo Knez Steinbuch, psihoterapevtko relacijske družinske terapije in ustanoviteljico inštituta Vita Bona, ki dogajanje spremlja že od samega začetka. Spregovorila je o pasteh, ki bi jih lahko prinesel zakon. 

Knez Steinbuchova pravi, da bi bilo nujno, da bi bila psihoterapevtska pomoč dostopna in brezplačna vsaj za en segment ljudi, za najbolj ranljive skupine, torej socialno ogrožene in za otroke in mladostnike, ki čakajo na pedopsihiatrično obravnavo tudi več let. Želi si, da bi zakon, ki bi prišel, vseboval konkretne smernice, da bi lahko psihoterapevti delali tako v sociali kot v šolstvu in tudi s tem posredno reševali težave čakalnih dob v zdravstvu. 

Psihoterapevtka dodaja, da trenuten osnutek zakona ministrstva za zdravje tega ne vsebuje in da tak predlog ni sprejemljiv, ker ne bo poskrbel za ljudi, ampak bo sam sebi namen. Poklic psihoterapije pa bi moral biti sistematiziran in uvrščen na vse resorje, ne le na trg, da bi lahko učinkovito odgovarjali na stiske ljudi.

"Ker zakon tega v nobenem členu niti ne predpostavlja, obstaja resen sum, da se ne bo uredilo niti vstopa psihoterapevtov na področje zdravstva. Takšen zakon pa v praksi ne bo spremenil nič, le še podaljšal čakalne vrste in je sam sebi namen," pravi.

Drugo nevarnost novega zakona Knez Steinbuchova vidi v omejitvah pri obravnavi duševnih motenj. "Če pacienti z duševnimi motnjami nenadoma ne bodo več smeli k psihoterapevtu – ker predlog zakona predpostavlja, da bo duševne motnje obravnaval le klinični psiholog ali psihiater – bodo spet nastradali pacienti, ki bodo ostali brez takojšnje pomoči. Do zdaj so se namreč vedno lahko obrnili na psihoterapevte, ki so skupaj s psihiatri lahko nudili takojšnjo strokovno pomoč, in preprečevali, da bi ljudje v stiskah bili sami in brez pomoči," pojasnjuje. 

Po njenih besedah bi tak zakon uvajal le zdravljenje z zdravili in uporabniku/pacientu onemogočal dostop do varnih in kakovostnih psihoterapevtskih storitev. Prepričana je, da se bodo na tak način vrste v javnem zdravstvenem sistemu samo še podaljševale. "Uporabniki z motnjo pa bodo ostajali brez pravočasne in redne podpore, ker je javni zdravstveni sistem že zdaj ne nudi pravočasno, kar pomeni, da se bo stanje uporabnikov lahko močno poslabšalo, to pa bi lahko pomenilo razvoj novih motenj. Tak zakon ne bi bil dober za ljudi, saj ne bi poskrbel dovolj dobro za uporabnike, niti za psihoterapevte, niti za javni zdravstveni sistem," pravi. 

Svari tudi pred tem, da bi ministrstvo "ustreglo" interesom posameznih skupin. "Zakon ne prinaša psihoterapevtske zbornice in daje javna pooblastila samo društvu," je povedala in poudarila, da se s tem v psihoterapiji uvaja monopolizem in izključuje enakovreden nadzor nad vsemi izvajalci. 

"Če bomo ohranili zatečen sistem, kjer niti udeležba v društvu ni zakonsko obvezna, kjer ni enotnega nadzora nad vsemi, nismo spremenili nič. To pomeni, da bo v praksi psihoterapijo še vedno lahko izvajal vsakdo. Tak zakon je zelo zaskrbljujoč, saj si psihoterapevti močno želimo zakona za ljudi, ki bi bil zares strokoven, varen in dostopen ter bi pomagal skrajševati čakalne vrste v javnem zdravstvu," pravi. 

Kaj je še povedala, pa v Popkastu! Vabljeni k poslušanju.