Še zadnja možnost za tiste, ki so zašli

Zapore poznamo že od nekdaj. Nekateri ljudje pač ne marajo "voziti po pravilih" ali jih določene življenjske okoliščine privedejo do tega, da zapeljejo na "desni pas". Zato bodo v naši družbi vedno ljudje, ki bodo potrebovali "umik" v zapore.

Drugačnega sistema kaznovanja družba trenutno ne pozna, tako da definitivno zaporski sistem ostaja in bo ostajal, ker je potreben. V ravnokar izdanem letnem poročilu najdemo podatek, da se je v lanskem letu število zaprtih povečalo, in sicer sta bila v povprečju za zapahi 1402 človeka. Število je poskočilo za 9 odstotkov, kar prinaša številne dodatne izzive. Tudi te dni se število zaprtih giba okoli 1500, od tega je žensk manj kot 80, ducat pa je mladoletnikov v Prevzgojnem domu Radeče. Zasedenost v vseh slovenskih zaporih je 113-ostotna. Močno tesno je, zato nestrpno pričakujejo  izgradnjo novega moškega zapora v Dobrunjah v Ljubljani. "Največji problem so moški zapori, tukaj je največja prezasedenost, predvsem se v zadnjem obdobju  pojavlja problematika tujcev. V porastu so kazniva dejanja, povezana s prehodom državne meje," opozori mag. Bojan Majcen. 

A ko govorijo o prezasedenosti, nimajo v mislih le števila postelj, ki so na voljo v slovenskih zaporih. Mimogrede, v zaporu jih zaradi varnosti ne morejo nameščati po hodnikih, kot se lahko dogodi v bolnišnicah. "Tukaj je obremenjena celotna infrastruktura,  obremenjeni so vsi zaposleni. Ker nekdo, ki pride na novo v zapor, to ne pomeni, da le živi v zaporu, tukaj poteka cel sklop dejavnosti, tukaj so odprti postopki na sodišču, kamor jih je treba voditi, tukaj je pomembna zdravstvena oskrba, tukaj je pomembna prehrana ... Skratka, ogromno je dejavnikov," poudarja mag. Majcen. Zaposlenih je nekaj več kot 900, največja težava pa ostaja pomanjkanje pravosodnih policistov. Vsaka zaprta oseba namreč lahko potrebuje neko zdravstveno obravnavo zunaj zavoda, specialistični pregled morda, operacijo, hospitalizacijo in tu so potrebna spremstva, spremstva so potrebna za vsa sojenja na sodiščih. 

Ko sem obiskovala slovenske zapore, nisem nikoli imela občutka, da pravosodnih policistov primanjkuje, a kar laično oko ne opazi, so vsa ta opisana dodatna opravila, saj se obsojenci ne morejo sami sprehajati sem ter tja. "Jaz delam v javnem sektorju že 37 let, s to problematiko pomanjkanja kadra se ukvarjam že celo poklicno pot. Tukaj pa niso problem le pravosodni policisti, ta hip imamo težave tudi pri inštruktorjih kuharjih, ki morajo voditi delo v kuhinji, kjer delajo v veliki meri ravno obsojenci. Lani smo na novo zaposlili 58 novih sodelavcev, odšlo pa jih je 51 (upokojitve, odhodi na druga delovna mesta). Smo torej še vedno v pozitivni bilanci, a kljub temu, kot sem omenil, število zaprtih narašča, število nalog narašča in to je primaren problem. Zato nagovarjamo in iščemo nove zaposlene. Imamo pa pri tem že znane težave, saj delimo usodo celotnega javnega sektorja, zato se pripravlja nov plačni sistem. Kajti vemo, da mladi danes razmišljajo precej drugače kot mi nekoč, tukaj je pomembna nagrada, zato upam, da bomo s prenovo plačnega sistema dosegli, da bomo za trg delovne sile postali  bolj zanimivi," se nadeja šef slovenskih zaporov, ki je v zaporski sistem prestopil iz policijske uniforme.

Kaj se dogaja za žičnato ograjo?

Ljudje tega, kar se dogaja za žičnato ograjo, v resnici ne poznajo ravno dobro, predstavljajo si, da je to tako, kot vidijo v filmih. Da je tu veliko pretepov, obračunov, da so tudi nekateri pravosodni policisti nasilni, lahko celo  negativne figure ... Sama že dobro leto z ekipo obiskujem slovenske zapore in resda ni najbolj prijeten občutek, ko se za tabo zaprejo vrata, ki se ne odprejo tisti hip, ko si zaželiš, ampak mora to nekdo odobriti, a sicer sta vzdušje in klima v zaporu precej umirjena. Ni kričanja, vpitja vsevprek, obsojenci hodijo skoraj v vrsti, ko jih pravosodni policisti spremljajo denimo na delo ali na kakšno drugo obravnavo znotraj zapora. "Ta predstava, ki si jo ljudje naredijo na podlagi ameriških filmov, je  popolnoma popačena. Dejansko, če povzamem Letno poročilo 2022, je bila uporaba sile le v dobrih 120 primerih. Če to razdelimo na 365 dni, na vseh 14 lokacij, kjer izvajamo dejavnost, že številke povedo, da je uporabe sile zelo malo. In tudi v primerih, ko so pravosodni policisti v lanskem letu uporabili silo, moram poudariti, da je bila ta sila pri nekaterih zaprtih uporabljena večkrat. To pomeni, da ne govorimo o številki 120 problematičnih obsojencev," poudari Majcen. 

Od tega je bilo napadov na pravosodne policiste le sedem, največkrat gre pa za nesoglasja med zaprtimi. "In tukaj pride do intervencije in v teh intervencijah se zgodi kakšen udarec. Največkrat pravosodni policisti uporabijo strokovne prijeme,  s katerimi obvladajo nasilno osebo in jo umaknejo v tako imenovani posebni prostor, kjer se tak posameznik umiri." 

Glavno orožje je komunikacija

"Glavno orožje" pravosodnih policistov je komunikacija, primerna komunikacija in v to vlagajo zelo veliko truda, kot poudari Majcen, ki nikoli ni obžaloval selitve iz Policije v zapore. "Šele ko prideš v sistem in pričneš z delom, ga začneš spoznavati, tedaj vidiš, ali je sploh primerno zate. A hvala bogu, večina ostane in si želi opravlja to delo še naprej. Kar je tu še pomembno omeniti, je, da je v zaporskem sistemu možna karierna rast, ki je lahko tudi zelo hitra, če nekdo dobro dela," opogumlja morebitne nove kandidate nekdanji policist, ki je v zaporu na Dobu prevzel vodenje varnosti in usposabljanje pravosodnih policistov. 

Če pomislimo, kako zelo varovani so zapori, tako s pravosodnimi policisti, videonadzornimi sistemi, žičnatimi ogradami, bi pomislili, da so tam zaprti ljudje zelo nevarni. A Majcen me takoj popravi, češ da je nevarnih oziroma problematičnih obsojencev v resnici zelo malo. "Odstotek problematičnih obsojencev oziroma zaprtih oseb je precej nizek, tu govorimo o številki pod 10 odstotki."

V kolikor je neka zaprta oseba stalno problematična, nasilna, jo osamijo v posebnih delih zaporov, na Dobu je to dobro poznani 1. blok oziroma 1. oddelek, kjer so novodošli, za dlje časa pa tudi nevarni in konfliktni obsojenci v najstrožjem režimu, v posebej varovanem prostoru. Obsojenca tako osamijo pred drugimi in možnosti njegovih napadov bistveno zmanjšajo. Morda se javnost tega ne zaveda najbolj, a v zaporu morajo skrbeti ne le, da obsojenci in priporniki iz zapora ne pobegnejo in da tam upoštevajo navodila, hišni red, osebni načrt, skrbeti morajo tudi za to, da so obsojenci v zaporu varni pred drugimi soobsojenimi, da jih morebiti kdo ne poškoduje, napade.

"Mi moramo zagotoviti varno okolje za zaposlene, za zaprte in za družbo in včasih je to zelo težko, ker to njihovo subkulturno delovanje med njimi je zelo močno. Če ponazorim, tudi ko iz skupinske sobe nekoga, ki ga prepoznamo kot nasilnega, umaknemo drugam, veste, kaj se zgodi? Čez dva dni je v njegovi vlogi lahko že nekdo drug." Zato je tu res pomembna ta arhitekturna sprememba, ki jo upoštevajo ob gradnji novega zapora v Ljubljani. "V Evropi gremo vsi po isti poti. Samske sobe in pa možnost, da gre zaprti v skupino in se iz skupine umakne," opiše Majcen. V takšnih razmerah bivanja v zaporu je tudi manevrski prostor izvajanja nasilja nad šibkejšimi bistveno manjši kot v neki veliki skupinski sobi, kjer jih je lahko 12, 14 ali, kot se spominja z Doba, jih je bilo tudi že 18 v sobi, veliki 60 kvadratnih metrov. "Sobe pa ne moremo nadzirati, saj bi šlo za hud poseg v intimo, če bi bil ves čas denimo poleg pravosodni policist."

Že 16 zaprtih prestaja 30-letno zaporno kazen

V novem moškem zaporu v Ljubljani bo 388 postelj, pretežno bodo samske sobe. Dnevno bodo lahko prehajali obsojenci v atrij, kjer bodo sprehodi oziroma kot jih zakonodaja opredeljuje – pravica do bivanja na svežem zraku. Bodo pa nadzirani prehodi v delavnice, rekreacijske prostore, telovadnico. "Pomembna pridobitev bodo tudi dvorane, kjer bodo lahko potekala zaslišanja. Trenutno imamo velike težave zaradi odpovedi spremstev na sodišča in morebiti bodo najzahtevnejša sojenja lahko potekala kar v teh dvoranah v zaporu. In pa pomembna pridobitev bo tudi raziskovalni  center, kjer se bo izvajalo usposabljanje in izobraževanje pravosodnih policistov in ostalih zaposlenih. Vzporedno s tem projektom pripravljamo tudi projekt Akademije, ker želimo dvigniti stopnjo izobrazbe, in ravno v tem trenutku pripravljamo zakonodajne nastavke in tukaj delamo strateško – zgodovinsko pomembne  korake," z veseljem pove generalni direktor. 

Kaj se zgodi z osebo, ko prestopi prag zapora? Kaj vse v zaporu počnejo zaprti in kaj vse imajo na voljo, da bodo iz njega izstopili boljši, bolj pošteni ljudje in da se v zapore ne bodo vračali? Zakaj jim gradijo telovadnice in zakaj ima vsak zapor tudi fitnes? Trenutno prestaja kazen tudi 16 oseb z najdaljšo možno kaznijo 30 let zapora. Kaj delajo z njimi in ali so tisti, ki zakrivijo najhujša kazniva dejanja, tudi najbolj nevarni obsojenci znotraj zapora? Vse to in še veliko več zanimivosti iz resničnega življenja izza slovenskih zapahov boste zvedeli s klikom na spodnjo vsebino. Popkast pa je na voljo tudi na iTunes in Spotify.