Psihiatrinja: Za anoreksijo zbolevajo že sedem- in osemletni otroci

V Popkastu smo se pogovarjali o motnjah hranjenja in o vzrokih v ozadju teh motenj. Gostji sta bili Anja Baš, ki se je kot najstnica spopadala z motnjo hranjenja, in psihiatrinja dr. Karin Sernec s Psihiatrične klinike Ljubljana.

Anja Baš: Od omejevanja hrane do bruhanja – vse zaradi slabe samopodobe in globokega občutka, da ni dovolj dobra

Anja Baš, ki se je kot najstnica spopadala z motnjami hranjenja, pripoveduje, da se je vse začelo, ko se je kar naenkrat v njene možgane naselila ideja, da ne bo dovolj dobra, če ne bo imela kakšnega kilograma manj. "Na videz z danes na jutri, v resnici pa so občutki nevrednosti, da nisem pomembna, da sem vedno v ozadju, v meni tleli že dolgo. To je bila rešilna bilka, da je vsaj ena stvar v mojih rokah. Nadzor nad hrano mi je dal ta lažni občutek," pripoveduje.

Najprej je nadzorovala vnos hrane in načrtno jedla manj, a ker je od nekdaj rada jedla, se je težko uprla. Nadzor je našla v tem, da je hrano pojedla, nato pa izbruhala. Po vsakem obroku je namreč občutila krivdo, da ji spet ni uspelo, da se ne zna nadzorovati, da ne bo dosegla svojega cilja. Ta je bil najprej 50 kilogramov, nato 40. In lahko bi šlo še dlje, a je k sreči še dovolj hitro ugotovila, kako zelo ji to škodi.

Ne zamudite novih življenjskih zgodb v seriji Gospod profesor. Nova epizoda vsak četrtek na Voyo. 

Psihiatrinja dr. Karin Sernec: Zbolevajo vedno mlajši, anoreksija se lahko začne že pri sedmih, osmih letih

Anoreksija nervoza se običajno začne zelo zgodaj, na prehodu iz otroštva v mladostništvo. "Nas so učili, da je to nekje pri 14 letih, a se je ta meja zelo spustila. Lahko se začne že pri 7, 8, 10, 12 letih," pravi psihiatrinja. V teh primerih gre za anoreksijo nervozo, kar pomeni zelo nizek indeks telesne mase, pod 17,5, odrekanje hrani in/ali pretirana telesna aktivnost. Tovrstnih motenj je 25 odstotkov, 75 odstotkov ljudi pa ima tako imenovano purgativno obliko anoreksije. Tudi pri tej obliki gre za nizek indeks telesne mase, ki ga bolniki vzdržujejo z bruhanjem ali odvajali. Pri bulimiji je indeks telesne mase normalen, bulimija pa se običajno začne kasneje, na prehodu iz mladostništva v odraslost.

"Jedrni problem velike večine bolnikov z motnjami hranjenja je nizka samopodoba. A marsikdo bi rekel, da ni zadovoljen sam s sabo, pa nimajo vsi motenj hranjenja," razlaga Karin Sernec. Vzroke zato delimo na tri dele. Najprej so biološko-genetski vzroki. Sem sodi visoka porodna teža, visoka telesna masa do prvega leta starosti, osebnostne lastnosti, kot so perfekcionizem, storilnost, pridnost, potreba po pohvali od zunaj. Druga skupina so sociokulturni vzroki. "Če bi se oseba s točno temi osebnostnimi lastnostmi rodila v podsaharski Afriki, zagotovo ne bi razvila motnje hranjenja, ampak mogoče depresivno, anksiozno ali obsesivno-kompulzivno motnjo. Če pa je rojena v ZDA, zahodnoevropskih državah, je veliko večja verjetnost, da razvije prav motnje hranjenja." Med sociokulturne vzroke štejemo še spremenjeno vlogo moškega in ženske v družini in tudi popolno idealizacijo vitkosti, skoraj podhranjenosti, pri moških pa idealizacijo mišičastega telesa. In po drugi strani stigmatizacijo ne le debelosti, ampak vsakega kilograma preveč. Tretja velika skupina vzrokov, ki lahko privedejo do motnje hranjenja, so družinski vzroki.

Več o motnjah hranjenja in o tem, kaj je Anjo Baš spodbudilo k ozdravitvi, pa v Popkastu.