Leto dni po državnozborskih volitvah, na katerih so volivci iskali 'levega Janeza Janšo'

Vladi je po štirih mesecih padanja podpore aprila spet nekoliko zrasla, z dobrih 41 na dobrih 45 odstotkov. "A to ni razlog za neko pretirano veselje," je povedala Božič Maroltova, saj da je to še lahko znotraj statistične napake, intervala zaupanja, a hkrati tudi ni razlog za paniko. "46-odstotna podpora vladi je zdaj tudi negativno interpretirana, ko je imel pa Janša 46-odstotno podporo na začetku vladanja, je bila pa to dobra podpora." 

 "V naših raziskavah ravno pred dobrim letom dni se je izkazovalo, da so tudi podporniki levih in levosredinskih strank izražali željo po akciji," je povedala Božič Maroltova in spomnila na zanimivo izjavo enega od sodelujočih v fokusnih skupinah, ko je ta povedal: Potrebujemo levega Janšo. In sicer "v tem pomenu, da ne bo samo govoril." 

Pri Slovencih najprej zdravje

Kot eno od takih akcij bi lahko prepoznali preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Zdravje je tista vrednota, ki je pri slovenskem življu najvišje zapisana. Več kot 90 odstotkov ljudi vrednoto zdravja postavlja na prvo mesto." In tu je vlada "odločno rekla ne zavarovalnicam, šla je v akcijo". Tako potezo po zadnji raziskavi podpira 55 odstotkov vprašanih. 

Druge reforme pa je vlada vsaj začasno postavila na drugi tir, prav tako v anketah nimajo take podpore. "To, da ne bi poslušali javnega mnenja, težko verjamem," dodaja Božič Maroltova, a po njenem pa tudi ne bi bilo prav, da se take reforme javnemu mnenju povsem prilagaja, saj to vendarle ni stroka. "Bilo pa bi prav, da bi nas poučili, kaj so prednosti in kaj so slabosti." Je pa prejšnji teden premier povedal tudi, da odslej koalicija ne bo več dajala javnih obljub, ampak da bo najprej delala in potem javno komunicirala. "To je velik preobrat," ugotavlja predsednica uprave Mediane. 

Koalicija izgublja pri svojih, SDS kot fenomen

Da si vlada Roberta Goloba zasluži boljšo oceno od vlade Janeza Janše, meni 49 odstotkov vprašanih, 31 odstotkov pa, da si boljšo oceno zasluži Janševa. Aktualna vlada pri tej oceni sicer izgublja tudi pri tistih vprašanih, ki so to vlado izvolili: "85 odstotkov volivcev Roberta Goloba se strinja, da je boljša, samo tri četrtine volivcev SD in dve tretjini volivcev Levice." Pri vseh koalicijskih strankah torej pride do tega, da "lastnih ne prepriča(jo) in tu se skriva razlog, da podpora ni večja".

Glede podpore posamičnim strankam pa je "SDS fenomen, ves čas se giblje okrog 20 odstotkov". Gibanje Svoboda in SDS sta sicer mandat začela z več kot desetimi odstotnimi točkami razlike, zdaj sta prišli na zgolj dve. Pri tem je imelo Gibanje Svoboda v začetku izrazito visoko podporo, SDS pa zadržuje svojo volilno bazo. 

Dve močni, tri majhne parlamentarne stranke

Lanske volitve so najbolj doslej tudi zelo zožile strankarsko podobo parlamenta. Pri tem tri manjše stranke, SD, Levica in Nova Slovenija, "uspejo ohranjati svojo volilno bazo, ne uspejo pa je povečevati", pravi Božič Maroltova. "Kar pa v tem medvolilnem obdobju niti ni čudno," doda, "če govorimo o vladnih strankah, je Gibanje Svoboda tako močno, da se SD in Levica še dobro držita." Enako je po njenem na desni pri Novi Sloveniji. 

Nova Slovenija in iskanje novega jaza

Nova Slovenija, ki je bila del prejšnje, Janševe vladne garniture, se v tem mandatu poskuša od SDS oziroma predvsem njenega predsednika odlepiti. Ves čas poudarja, da je konstruktivna opozicija, da bo podpirala dobre rešitve. "To je tek na dolge proge, če so se tako odločili in če bodo s tem nadaljevali, seveda lahko imajo od tega koristi." Bi pa morebitna nova opcija na desnem političnem polju po oceni Božič Maroltove bolj ogrozila Novo Slovenijo kot SDS. 

Tako torej v POPkastu ob prvi obletnici državnozborskih volitev, kjer pa tudi o tem, ali je Nataša Pirc Musar že postala moralna avtoriteta in koliko časa še ima Anže Logar, da unovči svoj politični kapital.