Koala Voice: Nihče se ne pogovarja z mladimi, ki vstopajo v svet glasbe

Štiričlanska glasbena družina:  vokalistka in kitaristka Manca Trampuš, kitarist Domen Don Holc, bobnar Miha ter basist Tilen Prašnikar (prav zares povezana tudi krvno) sestavljajo slovensko indie rock skupino Koala Voice, ki je začela v Kisovcih petnajst let nazaj, pred mesecem dni pa izdala svoj peti studijski album. Imenuje se Auf Wiedersehen, vokalistka pa poje v slovenščini, angleščini in srbohrvaščini. 

Odzivi so dobri, ampak 28-letna Manca je prepričana, da se z izidom albuma pravzaprav vse šele začne: "S koncerti pesmi zaživijo v živo, zdaj bomo videli, kakšen je pravi odziv in kaj je komad povzročil." Pred njimi je veliko koncertov, pesmi z novonastalega albuma se bodo zaslišale po vseh slovenskih regijah, od Štajerske, Primorske, Gorenjske in naprej: "Ne glede na to, da smo majhna država, je zanimivo, kako ima vsak ovinek svojo dušo," se je pošalil Domen Don Holc. 

Na glasbeni sceni so že skoraj petnajst let, kar pomeni, da so praktično odraščali skupaj – od osnovne šole dalje. Kako so se zato razlikovali od svojih vrstnikov? "Dokaj kmalu smo prepotovali velik del sveta, nastopali v vseh večjih evropskih mestih. Ne obstaja faks za rokenrol ali kaj podobnega, zato se sam naučiš stvari," se je začetkov spominjal Domen.

"Marsikateri mlad glasbenik si sploh ne predstavlja, kaj naj s tem. Če igraš kitaro in si v bandu, ker bi rad imel ob svojih ostalih obveznostih in aktivnostih dodatno razvedrilo, ni s tem nič narobe. Če pa bi rad to počel na nivoju, na katerem potem izdajaš albume, hodiš na turneje po Sloveniji in Evropi, potem se moraš pa na to pripraviti tako telesno kot tudi fizično. Če mene vprašate, naj bodo vaši otroci raje zdravniki in odvetniki, pa naj bo glasba njihov hobi za zraven,"  je v šalo zavil prebijanje na slovensko glasbeno scen in vzdrževanje tempa Domen. 

Svet glasbe je namreč tudi zelo naporen, sta se strinjala glasbenika."Najhuje je, da te lahko hitro posrka v svoje globine, kjer se izgubiš. Zgodi se lahko hitro, ker se nihče ne pogovarja o tem pri nas, ni opore, ni izkušenega človeka, ki bi te usmerjal," je izpostavil 30-letni kitarist, ki si je že od najstniških let želel biti član banda. "Mene je bilo na začetku predvsem strah, kako naj si zastavim, ker je bilo vsega skupaj preveč. Moraš znati prilagoditi svoje življenje glasbi. Veliko je vaj, vožnje, odrekanja, delovnih vikendov, praznikov ... Ko ljudje rečejo: 'O, praznik, dela prost dan', si jaz mislim, zame ne," pa je dodala Manca. 

Kako je skupini pri premagovanju izzivov na glasbenem parketu pomagal Andrej Šifrer, kaj bi položili na srce tistim, ki v ta svet šele vstopajo, in kakšne prigode s turnej so delili z nami, pa si poglejte Popkastu.