POPKAST

Jure Henigman: Vrzite mi paradižnik v glavo, izrazite svoje mnenje!

Ljubljana, 04. 04. 2024 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Simon Vadnjal
Komentarji
19

Migrantska kriza leta 2015 in sovražna retorika do beguncev je režiserju in soscenaristu Marku Šantiću dala zagon za novi slovenski celovečerec Zbudi me. V zgodbi o ksenofobiji in nasilju se v vlogi bratov predstavita Jure Henigman in Timon Šturbej, ki sta v našem Popkastu spregovorila o lastnih izkušnjah z nasiljem in ksenofobijo med odraščanjem. Film zaznamujejo besede, kot sta 'muslič' in 'čefur', zgodba o sovraštvu, ki se rojeva iz strahu, pa je postavljena v okolje Jesenic.

"Namesto da bi šli naprej, bili bolj tolerantni, da bi se odprli, ker se vse globalizira, da bi razumeli stiske ljudi, zakaj prihajajo. Vse bolj se zapiramo. Desne politike imajo vse več moči. Mislim, da je film Zbudi me danes še bolj aktualen kot takrat, ko si ga je režiser zamislil," o aktualnih razmerah glede ksenofobije v Sloveniji razmišlja igralec Jure Henigman. S Timonom Šturbejem v zgodbi filma Zbudi me igrata brata, starejši je mlajšemu zgled, njegova zavržna dejanja sovraštva do tujcev pa idealizira. 

Jure Henigman in Timon Šturbej
Jure Henigman in Timon Šturbej FOTO: Damjan Žibert

"Naravno mi je biti vodja," je o odraščanju s tremi mlajšimi brati in sestro povedal Jure. "Kot starejši brat sem reševal tudi kakšno situacijo. Sestra je imela nekje v tretjem ali četrtem razredu problem, da ji nekdo teži, pa sem ga spravil v red," v smehu svoje izkušnje v vlogi starejšega brata pojasni Jure.  

S fizičnim in psihičnim nasiljem, o katerem govori zgodba filma Zbudi me, sta imela Jure in Timon med odraščanjem tudi sama izkušnje. "Že med odmori v vrtcu smo se fantje pretepali, šivali so glave ... Kasneje je bilo nasilja manj, že zaradi bolj resnih posledic, ampak psihično nasilje pa je prisotno," je povedal Timon. 

Jure, ki je med odraščanjem treniral rokomet, je imel z nasiljem precej manj težav. "Konfliktom sem se vedno izogibal. Mogoče mi je pomagalo, da sem bil vedno med višjimi. Ugotoviš, da ti vizualna podoba pomaga pri tem, saj si marsikdo premisli, da bi te vžgal, medvrstniško psihično nasilje pa je bilo vedno prisotno," je povedal igralec in dodal: "Tako serija Gospod profesor kot film Zbudi me naslavljata prave probleme, ki so mi osebno pomembni, prav je, da se o njih govori in da jih razčistimo." Igralca pravita, da filmi niso namenjeni le hahljanju, Jure pa dodaja: "Poglejte si film, vrzite mi paradižnik v glavo, kakor koli izrazite svoje mnenje!"

Jure in Timon sta bila na Berlinskem filmskem festivalu oba razglašena za zvezdi v vzponu (projekt Shooting Stars). Mladim, ki razmišljajo o poklicu igralca, svetujeta: "To je zanimiv svet, lahko je pa zelo krivičen, tudi naporen, tega si moraš res želeti," pravi mlajši igralec, starejši pa ga dopolni: "Že v srednji šoli svetujem kakšno impro skupino, dramsko skupino. Če uživaš v tem, da si na odru in te ljudje gledajo – to je prvi pogoj. Če ni tako, bo samo še slabše. Tudi, če ti je vse našteto všeč, je lahko zelo težko. Igranje je zelo lep poklic, ampak te mora poklicati. Motiv mora biti pravi. To ni poklic, ki bi prinašal veliko denarja. Slava in prepoznavnost sta zelo napačna motiva."

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

slayer2
04. 04. 2024 13.35
+3
Jest pravim,tisti,ki zagovarja migrantsko politiko,naj si jih vzame domov!!!
Verus
04. 04. 2024 10.27
+1
Uredništvo bi vljudno prosil, da ne zaklene komentarjev na to tematiko. Kot priseljenec želim vnesti nekaj razumevanja med ljudi na način, da spoštljivo in objektivno komentiram. Tudi slovenski narod je žrtev priseljenstva, kar pišem kot priseljenec, ki je in je bil žrtev predsodkov (zaposlitev, druge oblike negativnih "ocen", ki kazijo kakovost življenja ipd.). Reči niso enoznačne in pogovor na to temo mora biti odprt. Seveda ob upoštevanju pravil komentiranja, kar pomeni, da se neustrezne komentarje briše. Prosim uredništvo za nekaj sodelovanja pri poskusu ustvarjanja bolj realne slike o vsemu.
RichPiana
04. 04. 2024 10.30
+9
Mi tukaj imamo v mislih bolj nezakonite migrante pomoje. Ti si čist ok.
Slovenec963
04. 04. 2024 09.58
+10
Tipično Osrednjeslovensko nabijanje proti Slovencem-lastnemu narodu, men Štajercu ste prav oga..i
Minifa
04. 04. 2024 09.52
+8
Lahko še tako posiljujejo vsiljujejo pa ne gre in ne bo šlo nihče se ni asimiliral, prilagodil vsi samo ustvarjajo in kreirajo vzporedno družbo in uničujejo avtohtono kulturo.
Verus
04. 04. 2024 10.22
+4
To je del bremena in krivde na strani priseljencev. Absolutno! Da bi razumeli problematiko priseljenstva, se sprva moramo priseljenci soočiti s svojim načinom bivanja in, zelo grobo rečeno, vdora v tuje okolje. Težava številnih je šibka vzgoja, ki je ni zaznati samo pri otrocih priseljencev, temveč tudi pri starših, ki v otroka naselijo set določenih vedenjskih vzorcev. To je potem jedro odpora in upora avtohtonega prebivalstva. Priseljenec, ki objame vsa dejstva, ki pridejo z bivanjem v tuji državi, drastično zmanjša težavnost bivanja. Iz negativne diskriminicaije se rojeva pozitivna diskriminacija. Breme, ki ga nosi avtohtono prebivalstvo je predvsem to, da vas motijo že črke v priimku. ČRKA ne definira osebe, vedenjski vzorci in karakternost definirajo osebo. Krivdo za šibke odnose med priseljenstvom in avtohtonimi prebivalci tako nosita obe strani, pri čemer bi priseljenci morali sprejeti, da je naloga priseljenca, da sprejme značilnosti okolja in ne obratno. Slovenci pa morate potem sprejeti, da je oseba asimilirana, spoštljiva in verodostojna. Zaman vsakršen trud priseljenca, ki ga potem celo življenje ČRKA V PRIIMKU potiska skozi sito predsodkov. Absolutno pa razumem, da domače prebivalstvo ne mara vsiljevanja tujih kultur, običajev, uničenja tradicije ipd. Pa vendar, slovenci ste velikokrat tudi sami sebi sovražnik. To, kako ta narod ne ceni lastne tradicije, ki je krščanska, to je naravnost šokantno. In to vam sporočam kot priseljenec. Tega resnično ni zaznati v nobeni drugi državi EX YU. Tako porazen pristop do lastne tradicije, do lastnih običajev, vere in vsega, to je katastrofa vašega naroda.
Verus
04. 04. 2024 10.30
+4
In v dopolnitev: ne negativna, ne pozitivna diskriminacija nista prava pot. Prava pot je brez vsakršne oblike diskriminacije, naloga priseljencev je spoštovanje države, naloga domačega prebivalstva je pa omogočiti osebi, da se asimilira, ne pa da po tem, ko oseba osvoji absolutno vsa področja iz svežnja "asimilacije", črka v priimku ali nenavadno ime predstavljata razloge za napad.
Verus
04. 04. 2024 09.39
+5
Sem priseljenec. Hude oblike sovražne retorike sem bil deležen tako v času srednje šole, kot pozneje na delovnem mestu. Pretrpel in potrpel sem veliko krivic, a vseeno sem skozi leta začel razumeti tudi avtohtono prebivalstvo. V odrasli dobi je sovražnosti manj, sam sem pa dosegel krasen nivo slovenskega jezika, govorim brez najmanjše zaznave, da nisem "domačin", breme ostajata samo še ime in predvsem priimek. Pa vendar, zakaj to breme ostaja, zakaj se to dogaja in v kakšni obliki, vse je moč pojasniti in čeprav bo zvenelo nenavadno, krvici niti slučajno niso samo Slovenci. Pripravljen sem napisati celotno, žal pa za voljo osebne varnosti 100% anonimno kolumno in jo preko e-poštnega naslova, s katerim sem tukaj prijavljen, poslati v uredništvo. Mislim, da bi kolumna ponudila zanimiv, predvsem pa bistveno bolj realen pogled na problematiko priseljenstva in v kakšni obliki je le-ta breme za nas, torej priseljence, in v kakšni obliki trpi tudi avtohtono prebivalstvo.
Slovenec963
04. 04. 2024 09.54
+3
Lark
04. 04. 2024 10.00
+9
Jest sem pa odrastel v jugo soseski, kjer sem bil dnevno zmerjan z Janezom, bečkim konjušarem, ter 100x pretepen, ker sem bil eden od redkih Slovencev. Debelega sovrstnika so zmerjali, ker je bil debel, mozoljastega, ker je bil mozoljast ipd. Tako je otroštvo, praktično vsi smo bili zmerjani ter zaničevani zaradi nečesa in kar nas ni ubilo nas je naredilo močnejše. Povsod, tudi v službah, so proti meni probali drugi izrabiti, ker sem bil iz slabšega socialnega okolja proti meni, tudi z žaljivkami. Nekoč sem imel sindrom žrtve, potem pa sem dojel, da je takšno pač življenje. Bistvo: ja so krivice, ampak realno to ali se pišeš na ić nima veze z realnostjo, temveč je to najlažje izrabiti. Ne bodi žrtev, ampak naj te to naredi močnejšega.
Verus
04. 04. 2024 10.08
Verus
04. 04. 2024 10.13
Bi pa rad naslov težavo, ki jo predstavljajo vedenjski vzorci obeh strani, zaradi česar dejansko trpijo šibki. Zmerjanje je najmanjši problem, hude oblike nasilja pa niso zanemarljive
semtvojavest
04. 04. 2024 09.24
+10
sprejmi jih v svoj dom in jih oskrbuj s svojimi sredstvi! Zanimiva je tale pro-ilegalno-migrantska propaganda... in zaničevanje vsega kar diši po Slovenstvu, to je treba uničit... med tem pa sprejemanje odprtih rok sprejemanje ljudi, ki so "skrajneži" v svojih državah... če na dvorišče naseliš živali postaneš kmetija, ne pa visokotehnološki razvojni center...
Ernest Scribbler
04. 04. 2024 09.14
Dobiš ga na Silbi...ali pa tudi ne,pomidori so šli strašno gor.
Delavec_Slo
04. 04. 2024 08.50
+5
RichPiana
04. 04. 2024 08.31
+11
Henigman, odpri jim vrata svojega domovanja in jih futraj s svojimi sredstvi. Lahko je pamet solit drugim. To je moj paradajz.
Bolfenk2
04. 04. 2024 08.07
+15
Grozljivo, sedaj že filme snemajo za migrantsko propagando in globalistično pranje možganov. Zapomnite si, tujci še nikoli v zgodovini niso prinesli nič dobrega v Slovenijo. Naši dedje so to vedeli, zato so jih vedno pričakali z vilami in kosami na meji. Zato smo preživeli kot narod in še vedno govorimo slovensko. Danes se narod upre šele ko mu poskušajo zgraditi migrantski center v njegovi vasi. Domovine nihče več ne brani. Sramota in katastrofa za našo prihodnost.