Je vaš pralni stroj res trajnosten?

Če je kava na primer označena kot trajnostna, kaj to sploh pomeni? Kot potrošniki smo pri tem lahko zavedeni, ker ne vemo, na kaj se ta oznaka nanaša. Je pakiranje trajnostno, se to nanaša na to, da so delavci, ki jo proizvajajo, pošteno plačani, ali sama kava izhaja iz regenerativnega kmetijstva? Tega zgolj ob oznaki "trajnostna kava" ne vemo – zato je to lahko zeleno zavajanje.

Ali pa ko na nekem pralnem stroju piše, da porabi 30 odstotkov manj energije, potem pa ugotovimo, da to velja samo takrat, ko pralni stroj nastavimo na poseben program za varčevanje z energijo. Pa linije oblačil, ki se reklamirajo kot trajnostne, okoljsko odgovorne in podobno. Ne vemo namreč, da je lahko le 20 odstotkov materiala nekega puloverja na primer trajnostnega. V pričujočem Popkastu sva s sogovornico govorili o teh in drugih primerih, pa o tem, kdaj lahko pričakujemo konec takšnih praks in kakšne kazni lahko dobijo podjetja, ki se poslužujejo zelenega zavajanja.

Kar 40 odstotkov pregledanih okoljskih trditev v Evropski uniji je bilo po raziskavi iz leta 2020 neutemeljenih, 53 odstotkov pa nejasnih, zavajajočih ali neutemeljenih. V EU se uporablja 230 oznak trajnostnosti in 100 zelenih energetskih oznak z različno stopnjo transparentnosti, je navedla evropska komisija. Gre za izraze, ki izražajo, da ima nekaj manjši ali celo nevtralen vpliv na okolje. Z angleškim izrazom tovrstno zeleno zavajanje imenujemo "greenwashing", ki močno škodi prizadevanjem za zeleni prehod.

Pri zelenem zavajanju gre v bistvu za namerno, pa tudi nenamerno zavajanje potrošnikov v tem, kako trajnostno je neko podjetje, blagovna znamka, produkt ali storitev, pojasnjuje Eva Frass, sicer vodja skupnosti Women and Climate v Sloveniji.