Finančni POPkast: Terjatev kot naložba

Borza terjatev je trg za vzajemno financiranje, ki pomaga slovenskemu gospodarstvu. Poglejmo primer. Neko podjetje peče kruh in ga proda trgovcu, ki denar nakaže podjetju šele po šestdesetih dneh. Podjetje lahko svojo terjatev s popustom takoj proda vlagatelju, ki dobi v celoti poplačano terjatev čez šestdeset dni, pojasni Janez Klobčar, predsednik uprave Borze terjatev. "Vlagatelj pokrije terjatev s popustom in zato dobi polovico odstotka donosa na mesec, torej v dveh mesecih ustvari odstotek donosa. Borza terjatev pripelje denar iz prihodnosti v sedanjost in spodbuja gospodarsko rast, ker povečuje likvidnost."  Terjatev je že izdan a še neplačan račun. Slabih, zapadlih terjatev na Borzi terjatev ne sprejemajo in z njimi ne trgujejo. Vsaka terjatev in podjetja so preverjena, zato tudi ne more vsak prodajati terjatve, razloži Dejan Kilar, dikerktor BT Naložb. "Spremljajo se računovodski izkazi, ki razkrijejo izvor terjatev in seveda vlagatelj nikoli ni izpostavljen v zgolj eni terjatvi, sistemsko je omejen na največ 5 odstotkov portfelja v posamezni terjatvi, razpršenost je zelo pomemben dejavnik."

Terjatve so naložbeni inštrument z vnaprej določenim donosom in imajo različne bonitetne ocene na lestvici od 1 do 10. Najbolj tvegane so terjatve z bonitetno oceno 1, najmanj tvegane z oceno 10. Vrednost donosov se glede na tveganje spreminja, višji so pri bolj tveganih terjatvah. Spreminjajo se tudi na dospelost, nekateri vlagatelji želijo investirati zgolj 45 dni. "Nekateri želijo investirati 180 dni in zato so razlike pri pričakovanih donosih. Donos med 7,5 in 11,5 odstotkov na leto je pred tveganji, ki vlagateljem statistično letno vzamejo 2,5 odstotka. To je tisto, kar se nikoli ne izterja. Cilj je stabilnost portfelja, zato terjatev z bonitetno oceno od 1 do 3 sploh ne pride v portfelj. Če bi vlagali v terjatve, ki so najbolj varne in imajo zgolj bonitetno oceno 10, bi dosegli donos okoli 4,5 odstotka, če bi vlagali v zgornjo mejo bonitetnih ocen od 5 naprej, bi lahko ustvarili 8,5-odstotni donos." 

Borza terjatev je imela že 600 milijonov evrov prometa in je poslovanje širila tudi na Hrvaško. Sodelujejo tudi večje slovenske družbe, ki imajo letno od 50 do 70 milijonov evrov prometa. Najpogostejši prejemniki financiranja so podjetja, ki imajo letne prihodke med pol milijona in 10 milijonov evrov. "Financiranje lahko dobijo samo slovenska podjetja, medtem ko so lahko dolžniki tudi iz Evropske unije. Če slovenski pek prodaja za avstrijskega trgovca lahko dobi financiranje, avstrijski pek ne more." Ideja o terjatvah v obliki naložb izhaja iz Velike Britanije. Podobna poslovna praksa s platformo se je v zadnjih desetih letih razširila po vsej Evropi.  

V Finančnem POPkastu smo govorili tudi o izzivih srednje velikih in majhnih slovenskih podjetij, ki so izvozno naravnana in odvisna od nemške avtomobilske industrije, kako v Evropi zmanjšati reguliranje in povečati število tehnoloških podjetij, kaj prinaša cikel nižanja obrestnih mer in zakaj bi nizka cena surove nafte lahko ponovno spodbudila rast inflacije, ki je trenutno zelo blizu želenima dvema odstotkoma, ter o verjetnosti mehkega pristanka kljub ohlajanju gospodarstva in rekordno nizke brezposelnosti.