Finančni POPkast: Cikel zniževanja in mehek pristanek

Gospodarska rast v evro območju bo letos pod enim odstotkom, vendar se bo glede na napovedi do 2026 zvišala na 1,9 odstotka. Takrat naj bi tudi inflacija prvič dosegla želeni nivo dveh odstotkov. V Sloveniji je bila inflacija v maju 2,5-odstotna, kar je rahlo pod evropskim povprečjem (2,6 odstotka). Gospodarska rast v Sloveniji se bo krepila, letos bo 2,5-odstotna in do leta 2026 se bo zvišala na 2,8 odstotka, je v Finančnem POPkastu izpostavil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. "Nadaljnje zniževanje obrestnih mer bo postopno. Vse kaže, da je bil visok dvig obrestne mere, ki smo ga izvedli, v preteklosti uspešen za pomiritev inflacije in hkrati ni vplival na pretirano znižanje gospodarske rasti, torej bomo dosegli mehek pristanek." 

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je minuli teden na svetu ECB omenila tri spodbudne podatke, ki so vplivali na odločitev o prvem nižanju obrestne mere. Oktobra 2022 je bila v evro območju rekordna inflacija s stopnjo 10,6 odstotka, leto pozneje v avgustu 2023 se je prepolovila na 5,2 odstotka in leto za tem, maja 2024, je bila povprečna inflacija v evro območju 2,6-odstotna. Prvi rez je bil zato na mestu, ker v naslednjem letu inflacije ne želijo prepoloviti na 1,3 odstotka. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pravi, da je cilj zagotoviti stabilnost cen. "Stabilnost cen ne pomeni zgolj, da cene ne rastejo. Stabilnost cen pomeni tudi to, da ne rastejo prepočasi ali celo padajo, kajti nizka rast cen ali celo deflacija ima lahko posledice za gospodarstvo, zato imamo vedno pred očmi dvoodstotno inflacijo. S prvim nižanjem smo naredili majhen korak in zdaj bomo podrobno spremljali različne podatke, gibanja in na podlagi podatkov sprejeli nadaljne odločitve."

Obstajajo različna tveganja, ki lahko povzročijo višjo rast cen v prihodnje. V Sloveniji imamo rekordno nizko brezposelnost, ki je 3,5-odstotna, napovedi kažejo, da bo do leta 2026 celo še nekoliko nižja. To lahko vpliva na višje plače in upočasni proces zniževanja inflacije. Dvig cen storitev je dodatni dejavnik tveganja, ki je pogosto prisoten v času inflacije. Veliko tveganje predstavljajo tudi geopolitična tveganja in mednarodni šoki. "V kolikor se bodo zapleti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini nadaljevali ali celo eskalirali, bi lahko znova prišlo do motenj v dobavnih verigah in tudi to bi se lahko odrazilo na cenah."

V Finančnem POPkastu smo govorili tudi o bančni uniji, digitalnem evru in finančni pismenosti v Sloveniji. Kako prepoznati tako imenovane "balone" na trgu in kakšna anomalija so milijarde prihrankov, ki jih državljani hranijo na bančnih računih. "Velik delež prihrankov, ki ga hranimo na bankah, je posledica dejstva, da v Sloveniji primanjkuje finančnih alternativ, nimamo dolgoletne tradicije vlaganja na finančnih trgih in borzah, imamo relativno slabo razvita dodatna pokojninska zavarovanja in tudi, ko govorimo o zavarovalniških produktih, je še nekaj prostora za razvoj. "