Finančni POPkast: Čas je ultimativna dobrina

Živimo v času visokih obrestnih mer in trdovratne inflacije, pet evrov ima danes manjšo vrednost kot pred pandemijo. Investiranje je lahko eden od načinov, kako zaščititi pridelana denarna sredstva, ker je namen, da v osnovi oplemenitimo prihranke, vendar nihče ne more zagotoviti, da bo neka naložba v prihodnosti ustvarila donos. Osrednji ameriški indeks S & P 500 je imel v zadnjih 100 letih povprečni letni donos okoli deset odstotkov, vendar pretekli donosi nikoli ne zagotavljajo, da bo enako tudi v prihodnje. Finančni POPkast z ekonomistom, ki je zaljubljen v številke, Andrejem P. Škrabo. Mladi ga poznajo zaradi projekta Astra Ai, ker je mnogim pomagal do boljših rezultatov na maturi. Rad izobražuje o osebnih financah, investiranju in bitcoinu. "Mladi razumejo, kako pomembni so pasivni prihodki, dobiti dodatno plačilo s čim manjšo količino porabljenega časa. Varčevanje je v resnici mrtvo, ker imamo inflacijo. Včasih je bilo varčevanje cenjeno, ker smo se odrekli trenutni potrošnji in jo preložili na poznejši čas. Danes je tisti, ki je denar porabil, na boljšem kot nekdo, ki ga je varčeval. To je v resnici skregano z osnovno ekonomsko logiko. Varčevanje bi moralo biti temelj zdrave ekonomije."  

V ekonomiji se ločujeta dve pomembi veji, Keynesova teorija zagovarja, da je dobro, če država posega z regulacijo monetarne politike, ko centralne banke lahko natisnejo večje količine denarja in ga sprostijo v obtok ter nastanek inflacijskih pritiskov obvladujejo z obrestnimi merami. Avstrijska teorija zagovarja, da bo trg sam od sebe poskrbel za regulacijo, zato je vmešavanje države povsem odveč. Obe teoriji lahko preslikamo na vrednost fiat valut, kot je evro ali dolar, in na drugi strani bitcoin, ki ima omejeno količino in zato naj bi dolgoročno kot varčevalno sredstvo ohranjal vrednost. Trenutni mednarodni monetarni sistem temelji na ameriškem dolarju, ki je zapustil zlati standard leta 1971, do takrat je bil dolar vezan na zlato. "Po zlatem standardu je denar oziroma kapital vedno moral iskati donos in v zadnjih petdesetih letih ga je našel v delniških trgih, vendar v zadnjih desetih letih odteka tudi v kripto trg ter seveda na nepremičninskih trgih, kar je posledica, da mladi čedalje težje pridejo do lastnih stanovanj in so prisiljeni v najemniške oblike bivanja."  

"Pravim, da je bitcoin revolucija. Po iznajdbi interneta, ki je spremenila družbo in svet, je pred nami iznajdba, ki bo prav tako spremenila človeštvo. Nastal je po gospodarski krizi leta 2008 kot odgovor na obstoječi monetarni sistem, ki zagotavlja decentralizacijo namesto obstoječe centralizacije moči, ki jo predstavljajo centralne banke," je v pogovoru izpostavil Andrej P. Škraba. Bitcoin standard lahko omogoča popoln nadzor, kaj država počne z denarjem davkoplačevalcev. Ekonomist Milton Friedman je vedno govoril, če sam zaslužiš denar, ga boš zelo racionalno porabil. Ko denar od nekoga vzameš in ga torej ne zaslužiš sam, si pri porabi bolj neracionalen.  

Govorili smo tudi, zakaj vrednost bitcoina v zadnjem tednu pada in kaj se bo zgodilo s tečaji delnic družb, ki rudarijo bitcoine po aprilski razpolovitvi (ang. halvingu). Zdaj jih dnevno prirudarijo 900. Čez 25 dni, ko se začne novi cikel, bodo na dan lahko prirudarili polovico manj, torej 450 bitcoinov. "Rudarji so zelo pomemben deležnik, ker so oni tisti, ki dobijo bitcoine prvi, še preden jih pošljejo v obtok." Z višjo ceno bitcoina naraščata število rudarjev in svetovna poraba elektrike. Razpravljali smo, kdo je Satoši Nakamoto in kaj za bitcoin predstavlja stopnjevanje svetovnih geopolitičnih napetosti. 

"Pekel je prazen, vsi demoni so tukaj." - William Shakespeare