Dvoboj prihodnosti: od pisarne med rastlinami do pisarne za računalnikom

Zakaj sem uvod o dvoboju prihodnosti začel s knjižnico? Sploh v času, ko govorimo, da dandanes vse dobimo, preberemo in črpamo iz največje knjižnice na svetu: interneta?  Ker obstajajo tudi drugačne knjižnice, ki jih noben internet ne more zamenjati. 

Preselimo se na sever, precej na sever. 1300 kilometrov od severnega pola, v kraj Longyerbyen, ker stoji, pravzaprav je vkopana, največja semenska knjižnica na svetu. Točneje največja semenarna ali semenska banka: Svalbard Global Seed Vault. Trenutno je tam shranjenih preko milijon vzorcev semen rastlin, od katerih vsak vsebuje več tisoč semen. Semenska banka velja za enega ključnih varnostnih depojev na svetu. V primeru naravnih katastrof, bolezni ali izumrtja omogoča obnovo rastlinskih vrst s celotnega planeta. 

In moja današnja sogovornica dr. Barbara Pipan ima "izkaznico" za to semensko banko. Zdaj pa vas zanima, kako dobiš članstvo, kajne? Najdete jo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, na Oddelku za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje. Z njenim znanjem in znanjem sodelavk in sodelavcev bomo v Sloveniji ob vseh podnebnih spremembah in tudi ostalih spremembah, ki se dogajajo okoli nas, v prihodnosti imeli svojo hrano iz semen, ki gredo v korak s časom.  

Naj za predstavitev njenega izzivalca vzamem to zadnjo besedno zvezo: v koraku s časom. 

Ne rečejo danes, da si mladi želijo na delovnem mestu izzivov? Da niso več takšni, kot so bile generacije pred njimi. Ko ni bil problem več let na delovnem mestu početi istih stvari. No, potem je delo, ki ga opravlja Jure Peternel točno to, kar si mladi "želijo". Ko dan ni enak dnevu, ko izdelek ni enak izdelku, ko znanje ves čas nadgrajuješ, ves čas ustvarjaš nekaj novega in iščeš nove rešitve. Jure Peternel je razvojni tehnolog za avtomatizacijo. Njegovo delo je to, o čemer se govori, da gre za poklic prihodnosti. 

In smo spet pri skupni točki: prihodnost. A morda samo še en kratek skok v leto 1985, ko je bilo ustanovljeno podjetje Iztok Stanonik s. p. z osnovno dejavnostjo brizganja plastičnih izdelkov. Njihov prvi kupec je bilo pohištveno podjetje Jelka, kjer so naročili polkrožni plastični ročaj za omare in predale na ruskem trgu. Ročaj je bil na videz na las podoben lesenim.  Danes, skoraj 40 let kasneje, se podjetje imenuje Polycom, najdemo jih v Poljanah nad Škofjo Loko in v Črnomlju. In imajo, tako kot večina uspešnih in razvojnih podjetij v Sloveniji, problem: dobiti dovolj mladih, ki bodo gledali v prihodnost, ki bodo svoj klic zaslišali tam, kjer ga je Jure Peternel. V inovacijah in razvoju, ki naš svet premikajo naprej. 

Od zemlje do robotike, od naravoslovnega do tehniškega znanja. Od pisarne med rastlinami do pisarne za računalnikom. Od semenske banke, kjer se zbirajo semena sveta, do banke idej, kjer novosti šele nastajajo. To ponuja današnji "dvoboj prihodnosti". 

Pa tudi povsem praktično: dve vrsti fižola, ki ju lahko posadite na svoj vrt.