Jože Kozina je slovensko javnost že večkrat razburil s svojimi izjavami. Ko je nekoč dejal, da je dobro, da je Levica prišla v Državni zbor, ker bo tako vrnila dostojanstvo delu in delavcem, je del politike zahteval njegovo glavo, izjavo je obravnavala Etična komisija Državno tožilskega sveta.
Ko je dejal, naj slovenski podjetniki raje plačujejo davke, namesto da jokajo, da bodo šli v tujino, so ga označili za boljševika. Je pa Jože Kozina še nekaj, je tudi dolgoletni strastni zagovornik pravic živali, s tem se tudi strokovno ukvarja.
Pravnik, ki je magistriral še iz teme o davkih, je za doktorat izbral temo, ki govori o stanju in pravicah živali. Pa ni šlo, vsaj na pravni fakulteti ne. S prvim mentorjem, tudi nekdanjim predsednikom vlade Mirom Cerarjem, sta se razšla že pri naslovu. Nista se strinjala v temeljni postavki: je žival subjekt, inherentno čuteče bitje, kot bi dokazoval Kozina, ki seveda dobro pozna dela pionirjev na tem področju, Toma Regana in Petra Singerja, ali samo predmet, ki ga človek po mili volji uporablja za hrano, poskuse, ne glede na to, kako grozljivo živali pri tem trpijo.
Včeraj je bila v Državnem zboru tudi razprava o noveli zakona o zaščiti živali. Razprave, ki je bila v Državnem zboru julija, se je udeležil tudi Jože Kozina. Novela zakona je sicer doživela prav vse, od zavračanja do zmerjanja, da je skropucalo, da je zmazek, da ne upošteva stroke, da je naivna in tako naprej.
"Tu smo zato in novela zakona je zato, ker vi ne opravljate svojega dela," tako pa je takrat, povzeto, med drugim zabrusil Kozina predstavnikom kmetov, veterinarjev, inšpektorjev, tudi pristojnega ministrstva. Novela je nezaupnica institucijam, pravi Kozina. Lahko bi bila za njih koristno ogledalo, lahko bi kot zrele institucije pogledale vase, pa se niso odzvali na ta način. Odzivajo se z užaljenostjo in agresijo.
Živali so tista bitja, ki so najmanj varovana tako na normativni ravni kot tudi sicer, živali ne morejo artikulirati svoje bolečine, zlorab. Zato grem do živali, pravi Kozina, da bi začel graditi človečnost.
Lahko si predstavljate, kakšna družba smo, pravi, saj smo že za samo opredelitev, da je žival čuteče bitje in ne stvar, predmet, da torej čuti strah, bolečino, potrebovali leta bojev in pregovarjanj. In to se odraža tudi zdaj. Živali so še vedno v prvi vrsti ekonomska dobrina.
Zaničevanje, prezir do ljudi, ki leta in leta svojega življenja posvetijo eni stvari, to je prizadevanjem, da bi živalim zmanjševali trpljenje, ki ure in ure preživijo na terenu, kjer so vsakodnevno priče strahotnemu trpljenju, ki se sklonijo k živali, jo poberejo, tudi tam, kjer veterinar ne bi, to je sramotno.
Verjamem, pravi Kozina, da 95 odstotkov kmetov lepo skrbi za živali, zakoni so narejeni za tistih pet ali še manj odstotkov, kjer živali trpijo. Ko govori o video nadzoru v hlevu in klavnicah, ki mu kmetje tako nasprotujejo, poda primerjavo s trgovinami, tudi tam smo neprestano pod kamerami. Pa prav tako večina populacije nikoli ne bo ničesar ukradla, nadzor pa vendarle je.
Novela je samo majhen korak do večje zaščite živali, pa še tukaj je tak strahovit odpor. Kozina je za postopno izboljševanje razmer, so pa nekatera področja, ki bi jih morali odpreti, da bi jih vsi videli, da bi videli, kaj se dogaja. To so poskusi na živalih v laboratorijih, klavnice, vzreja in transport živali. Ker sicer, pravi, živimo v lažeh, da opravičimo svoja dejanja.
Kozina se sicer zavzema tudi za prepoved lova, za odpravo koncentracijskih taborišč, kot poimenuje živalske vrtove, za vse dejavnosti, v katerih človek izrablja živali za zabavo in šport. Zaveda se teže zahtev in poudarja postopnost in majhne korake. Prepričan je, da bi živali morale imeti svojega odvetnika, zastopnika po uradni dolžnosti.
"Poglejte 26. člen zakona. Tam je navedenih 20 načinov, po katerih je danes legalno ubiti žival."
Država eno leto ni storila ničesar!
Komentiral je tudi to, kar se že več mesecev dogaja enemu izmed zavetišč za živali pri nas. Zavetišču so odredili, naj sprejme psa, ki so ga lastniku odvzeli zaradi hudega trpinčenja. Lastnik pa zdaj grozi z nasiljem in orožjem ter zahteva psa nazaj.
Upravljavka zavetišča, dolgoletna predana skrbnica zapuščenih, trpinčenih živali, je, pravi Kozina, v brezizhodnem položaju in popolnoma nerazumljivo je, da Policija nima instrumenta, da bi jo zaščitila. Tukaj so šle stvari res že predaleč! Kozina se tudi ne strinja, da je delovanje tako izpostavljenih ljudi, kot je partnerka predsednika vlade Tina Gaber, lahko tudi kontraproduktivno. Vsako delovanje v to smer, vsaka podpora je dobra.
Če pa si aktivist, moraš sprejeti in biti pripravljen tudi na to, da si popljuvan. Nekoč, pravi, so prve zagovornike živali, kot je bila Eva Lea Muller, kmetje pljuvali in preganjali že zato, ker jih je opozorila, da njihov pes v poletni vročini nima vode, da ima prekratko verigo. Danes smo vseeno že nekoliko naprej od tega in ne smemo se ustaviti. Prepričan je, da je vedno več ljudi, ki so siti kulture pobijanja.
S tem varujemo svojo človečnost, je prepričan. Na vprašanje, kako odgovarja kritikom svojih jasno izraženih stališč, odgovarja s Cankarjem: "Če nekdo za menoj vrže kamen, sem vesel, saj sem dobil potrditev, da nisem njihove sorte."
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.