Odgovor na vprašanje, kaj je v ozadju rezljanja buč, se skriva že v angleškem poimenovanju te "strašljive" laterne iz buče. V angleško govorečem svetu se namreč temu reče "Jack O' Lantern" (Jack z laterno). Tradicija izrezovanja buč, v katero se vstavi sveča, izhaja iz stare irske legende o "skopuškem Jacku".
Legenda pravi, da je pred davnimi leti živel kovač Jack, ki je na pijačo povabil samega hudiča. A ker je bil Jack skopuški, se je želel izogniti plačilu pijače. Zato je začel prepričevati hudiča, da se spremeni v kovanec, da bi z njim plačal pijačo. Po plačilu bi se seveda hudič spremenil nazaj v svojo obliko, sta se dogovorila. Hudič ga je ubogal, se spremenil v denar, Jack pa si je premislil in namesto da bi kupil pijačo, pospravil kovanec v žep, v katerem je nosil srebrn križec. Križ je preprečil, da bi se hudič spremenil nazaj v svojo izvirno obliko.

Čez nekaj časa se je Jack vendarle odločil, da hudiča osvobodi, a le pod pogojem, da Jacka eno leto pusti pri miru in da po smrti hudič ne bo terjal njegove duše. Čez eno leto se je hudič znova pojavil pri Jacku in temu ga je znova uspelo prelisičiti. Tokrat ga je prepričal, naj spleza na drevo in odtrga sadež. Medtem ko je bil na drevesu, je Jack izrezljal križ na deblo drevesa, tako da hudič ni mogel z njega, dokler Jacku ni obljubil, da ga bo pustil pri miru še naslednjih 10 let.
Kmalu zatem je Jack umrl in odšel v onostranstvo. Legenda pravi, da Bog tako nemoralne osebe, ki je kupčevala s hudičem, ni želel sprejeti v nebesa. Jack je tako odšel do hudiča, ki je bil še vedno zelo jezen nanj, ker ga je večkrat izigral. A ker je hudič držal svojo obljubo, da mu ne bo odvzel duše, mu je tudi on prepovedal vstop v pekel. Svojega starega znanca je tako poslal v temo, za popotnico mu je dal le kos žarečega premoga, da si z njim sveti pot. Jack je kos premoga dal v izrezljano repo in vse od takrat z njo blodi po svetu. Irci so to pojavo poimenovali "Jack of the Lantern" oziroma skrajšano "Jack O'Lantern".

Na Irskem in Škotskem so ljudje začeli izdelovati svoje različice Jackove laterne. V repo, velike krompirje ali pese so izrezali strašljive izraze, vanje dali svečo in laterne ob prazniku vseh svetih postavili na okna ali blizu vrat. Verjeli so namreč, da bodo s tem pregnali skopuškega Jacka in druge duhove, ki blodijo po temi.
Sprva torej laterna za noč čarovnic ni bila iz buč, kot je danes. Buče so se tej tradiciji pridružile šele v 16. stoletju v Ameriki, kamor so to navado prinesli priseljenci z Britanskega otočja. Oranžne buče, ki so bile avtohtona zelenjava na 'novem kontinentu', so bile namreč kot naročene za rezljanje in so zaradi svoje oblike in velikosti dajale še bolj strašljiv vtis.
Kaj pa oblačenje v grozljive maske?
Večina zgodovinarjev se strinja, da "noč čarovnic" (angleško: Halloween) sega kakšnih 2000 let v zgodovino, piše ameriški History. Korenine praznika izhajajo iz keltskega praznovanja ob koncu žetvenega obdobja in začetku novega leta (Samhain), ki so ga praznovali 1. novembra. Kelti, ki so živeli predvsem na območju današnje Irske, Velike Britanije in severne Francije, so v tem času prižigali kresove in se oblačili v kostume, da bi s tem pregnali duhove. Pogosto so bili ti kostumi narejeni iz živalskih kož in glav.

1. november je pomenil začetek temne, mrzle zime. To je bil tudi letni čas, ki so ga pogosto povezovali s smrtjo. Kelti so verjeli, da se na predvečer novega leta – torej, 31. oktobra – zabriše meja med živimi in mrtvimi in da se takrat duše preminulih vračajo na Zemljo. S prihodom Rimljanov na območje, se je to praznovanje prepletlo s še dvema rimskima praznikoma, ki sta časovno sovpadala. Na koncu pa so poganske navade ob prihodu krščanstva združili s cerkvenim praznovanjem vseh svetih in vseh rajnih.
Oblačenje v kostume se je ohranilo tudi v času krščanstva, le da so se takrat ljudje ob vseh svetih oblačili v svetnike in hodili od vrat do vrat ter recitirali verze iz Biblije ali prepevali religiozne pesmi. Ta tradicija je v nekem trenutku nato izzvenela. Čez čas pa so se mladi vaški fantje na Škotskem in Irskem začeli v času noči čarovnic oblačiti v strašljive maske in za zabavo strašili vaščane. Ta navada se je prijela in še danes velja noč čarovnic za nekakšen festival grozljivih in strašnih mask.
KOMENTARJI (118)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.