Za magijo ob 200. obletnici Postojnske jame poskrbel Matteo Bocelli

Luka Čeč, preprost svetilničar, je 14. aprila 1818 odkril najlepše dele Postojnske jame, ki danes velja za eno najlepših jam v Evropi. Ob 200. obletnici znamenite Postojnske jame sta bila v ospredju blišč in glamur. Jama je zasijala v prav posebnem sijaju in bleščavi, poklonili pa so se ji vrhunski umetniki, raziskovalci in znanstveniki. Poseben poklon ji je namenil tudi pisatelj Drago Jančar z liričnim besedilom, ki se je globoko dotaknilo prav vsakega, saj je jamo in njenih 200 let zgodovine od odkritja predstavil na zelo intimen in vsebinsko dovršen način.

Častni pokrovitelj slovesnosti je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Svečan program je dosegel vrhunec z nastopom Mattea Bocellija, ki je v Koncertni dvorani Postojnske jame, globoko pod površjem, navdušil z znamenitim Carusom. Slavnostni program so sooblikovali še Slovenski oktet, Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije, Uliana Dorofeeva, Ljoba Jenče, Boštjan Dermol, Plesna skupina Artifex, Robert Korošec, Tjaša Železnik, Miha Vodičar in drugi plesalci, Eva Petrič ter voditeljica Bernarda Žarn.

Matteo je v Slovenijo prispel na povabilo uprave, ki želi ohraniti tradicijo nastopov vrhunskih mednarodnih umetnikov. To tradicijo je pred 90 leti odprl sloviti dirigent milanske Scale Pietro Mascagni. ''Počaščen sem, da lahko nastopam v tako izjemnem ambientu Postojnske jame, v katero se preprosto zaljubiš,'' je povedala vzhajajoča zvezda Matteo Bocelli, ki je vrhove svetovnih glasbenih lestvic v začetku jeseni zasedel z duetom s svojim bolj znanim očetom Andreo Bocellijem.

Svoj solo nastop v najprepoznavnejši slovenski jami je zaključil s skladbo Can't help falling in love v duetu s slovensko operno divo Nuško Drašček. Znameniti 6-sekundni odmev, ki se ustvarja v jami ob petju, je izreden izziv za še tako vrhunske pevce: petje je v takšnih naravnih razmerah oteženo, učinek pa naravnost magičen in veličasten.

V slavnostnem nagovoru je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Postojnsko jamo primerjal s skrivnostjo, privarčevano za tiste, ki jih zanima pravljičnost narave. Svoje misli je sklenil z znanim citatom Antoinea de Saint-Exupérya: ''Bistvo je očem nevidno!''

Predsednik upravnega odbora Postojnska jama Marjan Batagelj je o največji in zanj osebno najlepši turistični jami v Evropi povedal: ''Postojnska jama se je v zadnjih 200 letih nahajala v kar petih različnih državah: od Avstrije in Avstro-Ogrske, Italije, kratek čas Nemčije, Jugoslavije in končno Slovenije. Preživela je razne državne ureditve in politične sisteme. Države so se menjale, za jamo pa je bilo pomembno, kako so vsakokratni upravitelji skrbeli zanjo. Poslanstvo vseh nas, ki danes skrbimo zanjo je, da to delamo trajnostno. Cilj je, da jo našim zanamcem zapustimo v boljšem stanju, kot smo jo dobili.'' Skrb za Postojnsko jamo je orisal s prispodobo Damoklejevega meča in opomnil, da se kot upravitelj neprestano zaveda odgovornosti, ki ji je ves čas izpostavljen. Nenazadnje ga na to ob vsakem obisku jame opomni tudi kapniška skulptura v obliki Damoklejevega meča, ki je bila na slavnostnem dogodku prvič v 200-letni zgodovini posebej razsvetljena. Zaključil je z državotvorno mislijo, da Postojnski jami želi, da bi Slovenija bila tudi njena zadnja država, v kateri domuje.