"To je edinstveno," je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa dejala direktorica muzeja Emilie Gordenker in dodala: "Te čudovite slike kažejo van Goghovo ljubezen do narave in njegovo vero v tolažbo s pomočjo umetnosti." Vincent van Gogh je ta dela uvrščal med svoja najboljša in najpomembnejša iz časa bivanja v južni Franciji. Oljčne nasade je slikal med bivanjem v psihiatrični bolnišnici v Saint-Rémyju v bližini Arlesa leta 1889. Kot je povedala kustosinja Nienke Bakker, je v tem težkem obdobju uteho in oporo našel v naravi.
V okolici bolnišnice je raslo veliko oljk. Slikarja so očarale s svojimi debli in barvami, očaral ga je učinek sončne svetlobe na modrosivih listih. "Oljke so zelo značilne in na vse pretege se trudim, da bi jih ujel," je pisal svojemu bratu Theu. Naslikal jih je z različnih zornih kotov, v različnih letnih časih in v različnih delih dneva. Nekatere slike so nastale v ateljeju, številne pa je ustvari kar na terenu. Pri tem je eksperimentiral z barvami, oblikami in tehnikami. Po slikarjevi smrti so bile slike oljčnih nasadov najprej v lasti umetnikovega brata Thea. Danes so razpršene po enajstih zbirkah, ki so večinoma v Evropi in ZDA. Po podatkih muzeja jih posodijo le redko ali pa jih sploh ne.
Vincent van Gogh (1853–1890) se je rodil v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1880 se je posvetil umetnosti, šest let kasneje pa odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. Leta 1888 se je naselil v rumeni hiši v Arlesu v Provansi, v katero je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina. Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Rémyju v bližini Arlesa. Leto zatem se je preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Julija 1890 se je na pšeničnem polju ustrelil.
Razstava Van Gogh in oljčni nasadi bo v Amsterdamu na ogled med 11. marcem in 12. junijem.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.