Sredi belega dne se lahko sprehodimo skozi območje, imenovano Rdeča četrt (Red Light District/De Wallen), kjer v izložbah namesto oblačil, obutve ali modnih dodatkov stojijo ženske. Daljše in krajše ulice z nešteto rdeče obsijanimi izložbenimi okni se vlečejo okoli velike stare cerkve, kar okrožju doda zanimiv kontrast. Poleg oken s spolnimi delavkami se nahajajo bari in znameniti nizozemski coffee shopi, kjer lahko kaj spiješ ali pa "pokadiš". Marihuana je na Nizozemskem namreč dovoljena. 

Dejstvo, da se mimo žensk v spodnjem perilu, ki k sebi ne vabijo le z zapeljivimi opravami, pač pa tudi z mežikanjem in drugimi kretnjami, sprehajajo prav vsi, od otrok, starejših parov in seveda četic turistov. Poskrbljeno je za precejšen kulturni šok. Za nekoga, ki se po amsterdamskih ulicah sprehaja prvič, je celotna zgodba precej kaotična, zlasti zato, ker nekaj, kar se pri nas strogo obsoja, deluje povsem normalizirano. 

Velvet: Ni vse tako z rožami postlano

Pogosto slišimo, da je za prostitutke na Nizozemskem lepo poskrbljeno, da je njihovo delo kot katerokoli drugo. A Velvet, ki se je s spolnim delom začela ukvarjati pri enaindvajsetih, pravi, da ni vse tako z rožami postlano, kot se sliši. "Potrebno bo še veliko dela in časa, preden bo prostitucija na Nizozemskem iz zgolj legalizirane prešla na dekriminalizirano," pravi urejena, lepa in simpatična magistrica, ki z visoko ravnjo znanja strokovne angleščine in nežno, umirjeno energijo gotovo poruši stereotipne predstave o prostitutkah. 

Ker sodeluje z organizacijo Proud, ki se bori za pravice spolnih delavk, je dala obširen vpogled v dejansko stanje prostitucije na Nizozemskem, hkrati pa s svojo osebno zgodbo dodala informacije s prve roke. Ob vsakem odgovoru še ne tridesetletne Velvet se porodi novo vprašanje in po dobri uri in pol pogovora:"Sem povedala veliko več, kot sem na začetku mislila, da bom."

Prostitucija ima na Nizozemskem kar dolgo zgodovino. Bila je dovoljena, pa v času vzpona religije prepovedana, kasneje znova dovoljena, a močno regulirana. Kdaj je dobila svoj trenutni status legalnosti?

Prostitucija na Nizozemskem naj bi bila dovoljena od leta 2000, a ni čisto tako. Med letoma 1911 in 2000 je bilo zgolj prepovedano obratovati z bordeli. Sama prostitucija nikoli ni bila ilegalna, vedno se ji je nekako gledalo skozi prste. Odkar pa so v letu 2000 legalizirali tudi bordele, oblasti lažje prepoznajo, če gre za kriminalno združbo ali zgolj pošten posel. Del nove zakonodaje je izvzel prepovedi in dodal člene, ki naj bi izboljšali položaj spolnih delavcev. 

Pa vendar se z vašo organizacijo borite za nadaljnje izboljšanje položaja spolnih delavcev.

Res je, zadevo so implementirali nekako na pol, saj legalizacija ne vključuje dovolj členov, ki bi zadovoljivo zaščitili spolne delavce. Mi si želimo dekriminalizacije in ne le legalizacije. Stvar je veliko bolj kompleksna, saj se moraš, čeprav je prostitucija legalna, držati strogih pravil, ki veliko ljudem onemogočajo, da bi delo opravljali legalno.

V kakšnem smislu?

Na nacionalni ravni velja, da moraš biti za opravljanje spolnega dela star 18 let. A kljub temu je večina občin starostno omejitev dvignila na 21 let. Po eni strani si pri 21 letih bolj odrasel in posledično bolje pripravljen na spolno delo. Po drugi strani pa se vojski lahko pridružiš že pri veliko nižji starosti, kako je to lahko potem pravično? Kot organizacija Proud trenutno zakonodajo označujemo kot nevarno, saj posamezniki med 18. in 21. letom starosti spolno delo opravljajo ilegalno, kar le otežuje njihov položaj v družbi.

Kaj pa je potrebno za pridobitev licence? 

Moraš biti dovolj star, imeti evropski potni list, biti vpisan v gospodarsko zbornico, torej imeti nizozemski bančni račun in naslov bivališča. A težava je, da je število licenc močno omejeno. Če so bili v občini trije bordeli, bi njim izdali licence, a hkrati novih licenc ne bi izdali nobenemu drugemu. 

Če si novi menedžer ali pa samostojna delavka, moraš za dovoljenje zaprositi na občini. V teoriji bi moralo biti to vse, ampak v praksi se teh licenc ne izdaja, ker je število že omejeno. Včasih je določeno maksimalno število licenc na določeno občino, nekatere občine licenc in dovoljenj sploh ne izdajajo. Pravijo, da ima sosednja občina licence in da je to dovolj prostitutk za regijo.

Licence torej potrebujejo tako bordeli kot spolni delavci, ki so pri njih zaposleni?

Tako je. In čeprav imajo tudi oni imajo težave s pridobivanjem licenc, imajo močnejši položaj. Ker je omejeno število licenc, je omejeno tudi število delodajalcev, zato imajo močan položaj in pravzaprav neke vrste monopol. Spolni delavci, ki jih vidimo v oknih na Red Light Districtu, so tako tudi samostojne delavke, ki zgolj najamejo prostor menedžerja. 

Torej delajo tudi po lastnih tarifah ali jim cene določa menedžer?

Kaj počnejo v izložbenem oknu, katere stranke sprejmejo, kaj bodo imele oblečeno in kako visoka bo cena, je odvisno samo od njih. Plačajo le za sobo, gre za najem prostora. In to je drugače, kot če delaš za agencijo za spremljevalke, saj v tem primeru ne delaš kot samostojna delavka, ampak kot uslužbenka agencije.

Poznamo torej delavke v izložbenih oknih in spremljevalke. Imajo spremljevalke kot uslužbenke agencije pogodbo o zaposlitvi?

Ni čisto navadna pogodba o zaposlitvi, malo je drugačna. V bistvu pomeni, da moraš plačevati davke, a ne dobiš nobenih drugih ugodnosti pogodbe o zaposlitvi (podobna ureditev kot za samostojnega podjetnika pri nas op.a.). Nimaš pokojnine, letnega dopusta, bolniške ali porodniške. Agencija ureja komunikacijo s stranko in delavki sporoči, kam mora iti. Zato agencija tudi vzame določen odstotek urne postavke. Lahko si tudi samostojna delavka, torej vso organizacijo narediš sama. Teh je tudi največ. 

In če delaš za agencijo, torej delaš doma ali pri stranki? Ima agencija najete prostore, okna na Red Light Districtu?

Ne, agencije nimajo oken. Obstaja sicer nekaj bordelov, ki delujejo prek podobnih pogodb kot agencije, ampak pri agencijah s spremljevalkami ni nobenega fizičnega prostora, kamor bi stranke zahajale. Spolna delavka gre enostavno k njim domov ali pa se dobimo v kakšnem hotelu. Vse je odvisno od želja stranke. 

Mi lahko podate približno število vseh oken v Amsterdamu? Moralo bi jih biti okoli 400?

Veliko oken so zaprli leta 2012 v projektu 112, ker je to število regije, ukinili so torej 112 oken. Uradno naj bi šlo za boj proti trgovini z ljudmi, a se s tem ne strinjamo. Če razmišljaš malo dlje kot … minuto (se nasmeje op.a.), ugotoviš, da če nekomu vzameš delovni prostor, ne da mu nudiš alternativo, pravzaprav ne narediš prav nič za preprečevanje trgovine z ljudmi. Je zelo čuden način spopadanja s to težavo. 

Slišala sem, da delo v oknih večinoma opravljajo tujke?

Ja, res je, ker gre za zelo opazno delo. Vsak te lahko vidi, zato se domačinke po navadi odločajo za druge oblike dela, da ne srečajo družine ali prijateljev. Dogaja se tudi, da imajo ženske neko redno zaposlitev, občasno pa še vedno delajo kot prostitutke. Kar pa se tiče tujk. Ko z organizacijo hodimo na teren, opažamo, da gre zelo različne narodnosti, ne stereotipno samo vzhodne Evropejke. 

Pa bi vi, kot nekdo, ki je delal v tem poklicu in ki dela z ljudmi, ki delajo v prostituciji, ocenili, da je res veliko trgovine z ljudmi?

Ne.

Ne? Torej politika trgovino z ljudmi uporablja kot izgovor, da bi lažje regulirali prostitucijo?

Ja, gotovo je uporabljeno kot taktika, da se spolne delavce še bolj izključi. Da se zadevo prikaže, kot da gre za izjemno kriminalne aktivnosti. Ne pravim, da trgovina z ljudmi ne obstaja, ampak prepričana sem, da ni tako razširjena, kot jo prikazujejo mediji. Če bereš časopise, bi si mislil, da so v prostitucijo vsi prisiljeni in da je večina spolnih delavk osemnajstletnic iz Romunije. Ampak z našo organizacijo Proud hodimo na teren, kjer opažamo, da je povprečna starost spolnih delavk okoli 40 let.

Vsakič, ko se čez dan sprehodiš po Red Light Districtu, so v izložbenih oknih večinoma starejše ženske. Opazila sem, da se mlajše ženske večinoma pojavijo šele zvečer in ponoči. Ne glede na čas pa sem imela vedno občutek, da je Red Light District varen kraj. Tudi zato, ker je res veliko turistov. Ko pa sem se pripravljala na ta intervju, sem našla veliko informacij o kriminalnih aktivnostih. Zato se mi zdi pomembno, da dobim te informacije iz prve roke. 

Ja, res je, Red Light District je precej varen kraj. Pravzaprav so izložbena okna zelo varen prostor za delo, saj je veliko družbenega nadzora, tudi tvoji kolegi in kolegice so precej blizu, ker so sobe z zadnje strani povezane in lahko v nujnem primeru hitro pridejo do tebe. Vedno je nekdo tudi v pisarni nad oknom. Zato je res varen prostor in legalen prostor. Ilegalni prostori, ko ljudje na primer delajo doma, so veliko bolj nevarni. 

Ker si sam?

Ja. Če dobiš stranko s slabimi nameni, ta ve, da je to, kar počneš, ilegalno (delo od doma op. a.). Tako ve, da ne boš šla na policijo, kar te naredi še bolj ranljivo. Če se razve, da ilegalno opravljaš spolno delo, lahko to sporočijo stanovanjski skupnosti in posledično te lahko izselijo, celo otroke ti lahko odvzamejo. Ukrepi so lahko zelo strogi. Morda tvoje delo sploh ni tako zelo ilegalno, kot se sliši. Lahko si ilegalna spolna uslužbenka, pa vseeno plačuješ davke, si registrirana pri gospodarski zbornici in imaš urejeno dokumentacijo, ampak uradno delaš ilegalno zaradi tega ’usranega’ sistema podeljevanja licenc.

Ne razumem, kako je lahko tvoje delo še vedno ilegalno, čeprav imaš urejene vse te dokumente?

Ker v praksi licence ne dobiš, čeprav teoretično ustrezaš vsem pogojem. In če je nimaš, si ilegalen. Ampak te licence nikakor ne moreš pridobiti, saj če si peta oseba, ki se prijavi za licenco, podelijo pa samo štiri, kaj boš?

Vaša organizacija pa se torej bori zato, da bi to uredili? Želite torej večje število licenc ali pa da bi bilo število licenc lahko neomejeno?

Idealni model, ki ga imamo v mislih, je dekriminalizacija. Gre za model, ki ga imajo na Novi Zelandiji, kjer spolne delavce dejansko smatrajo kot delavce in ni nekakšnih čudnih licenčnih pogojev. Za bordel je seveda smiselno, da se morajo ravnati po določenih pravilih, a če si samostojna delavka in se kot vsi ostali prijaviš v gospodarsko zbornico in delaš svojo stvar, zakaj bi bilo spolno delo iz tega izvzeto?

Ali so spolne delavke na Nizozemskem obravnavane kot katerikoli drugi delavec?

Ne, nismo še tam. Stigmatizacija še vedno obstaja. In delno so zato odgovorni tudi mediji, ki spolne delavke vedno prikazujejo kot žrtve. Kot revne ženske. Vedno tudi zgolj ženske. Čeprav to delo opravljajo tudi transvestiti in moški. Gre za zelo raznoliko skupnost. 

Imate mogoče kakšne podatke o tem, koliko je katerih?

Nimam točnih številk, ker ne vemo točno, koliko je spolnih delavcev. Odvisno je tudi od definicije spolnega delavca. Če šteješ le legalno ali tudi ilegalno delo. Ampak verjetno jih je veliko več, kot si povprečen posameznik predstavlja. 

Kaj pa transspolne osebe?

Ja, tudi tu, na Red Light Districtu imamo dve ulici za transspolne osebe. Trans osebe lahko delajo kjer koli, a je precej odvisno tudi od družbe in varnosti. Ko gre stranka na to ulico, potem ve, da obiskuje transspolnega delavca. 

Pa so transspolni delavci v polnosti sprejeti ali prihaja do nestrpnosti?

Zgodbe o nasilju, ki nam jih zaupajo transspolni delavci, po navadi vključujejo stranke, ki niso vedele (pokaže narekovaje, češ niso vedele op.a.), da so pri transspolni osebi, nato pa ugotovile in se razjezile. Včasih postanejo nasilni tudi po tem, ko doživijo orgazem, saj se začnejo spraševati, kaj to pomeni za njihovo spolno usmerjenost ali pa jih postane sram. 

Pa so ulice, kjer so transspolne osebe kako označene? Prebrala sem, da imajo okna, kjer se nahajajo transspolni delavci modro, namesto rdeče luči. 

Ne, to je mit. Del ulice je specifično namenjen transspolnim osebam. Glede luči pa, v vsakem oknu so rdeče in modre, nekakšne temnejše luči, saj te najlepše poudarijo telesa.

Tako preprosto?

Ja, preprosto zato, ker pod rdečo lučjo si videti bolje. 

Pa moraš imeti pred začetkom dela tudi razgovor?

Ja, preverijo tvoje dokumente in s tabo malo poklepetajo, da vidijo, kako samostojen oziroma samozadosten si. Bolj so osredotočeni na tvojo varnost in kako prostovoljno motiviran si za opravljanje tega poklica. 

Torej preverjajo, če si v prostitucijo prisiljen?

Tako je. V primeru, da gre za trgovino z ljudmi, kot menedžer za to tudi odgovarjaš. Če se izkaže, da je bil nekdo, ki dela v tvoji stavbi, prisiljen v delo, si kot menedžer kaznovan s finančno kaznijo ali pa moraš celo zapreti podjetje. Spolni delavci šele čez čas vzpostavijo zaupanje z ostalimi delavci in menedžerjem in šele takrat jim tudi razkrijejo, če so v kakšnih težavah. 

Idealno bi bilo, da ti osebe, na katere si se zanesel, pomagajo, te odpeljejo do policije ali kakšne druge službe, ampak tega ne bodo naredili, če potem še sami naletijo na težave. Zato si menedžer misli: ’Pretvarjal se bom, da nič ne vidim, saj si bom sicer tudi sam nakopal težave.’ Pa tudi vsem ostalim uslužbenkam. Tu gre znova za zelo čudno zakonodajo. Trdijo, da se borijo proti trgovini z ljudmi, hkrati pa kaznujejo tiste, ki bi tem ljudem v težavah lahko pomagali. Zelo je čudno. 

No, po drugi strani pa dejstvo, da bodo dobili kazen, če bo pri njih nekdo delal pod prisilo, lahko pomaga pri tem, da bolj pazijo, komu bodo dovolili delati. 

Odvisno od tega, kako visoka je kazen. Trenutno je kazen 25 tisoč evrov kar visoka kazen. Če sumiš, da nekdo dela pod prisilo, dvakrat pomisliš, če boš tvegal, da dobiš to kazen. Moral bi obstajati način, ki bi pomagal tako tistim, ki so v delo prisiljeni in menedžerjem, ki jim želijo pomagati. 

Ko spolni delavec podpiše pogodbo o delu, je ta časovno omejena? Se zaveže za mesec, teden, uro?

Če želiš najeti prostor, ga po navadi najameš za eno izmeno. Lahko je nočna ali dnevna izmena. Nekateri menedžerji ti prostor v najem dajejo za teden ali mesec. Tako zagotovo veš, da boš imel svoj prostor. Po navadi imajo redne delavke določen točen dan, ko bodo delale. Ustvarjena je nekakšna rutina. Po navadi pa plačaš za nočno ali dnevno izmeno. 

Kakšne pa so cene za najem oken? 

Povsem je odvisno od menedžerja, običajna cena za 8 ali 12 urno izmeno je 150 ali pa 200 evrov. Kdaj boš dejansko pričel z delom, pa je povsem odvisno le od tebe. Čeprav imaš prostor najet za več ur, ni treba, da si tam. Če vidiš, da ob osmih ni dovolj prometa, greš in se vrneš ob recimo desetih. Tudi če je kakšno okno prazno, je lahko zakupljeno, le delavka bo z delom pričela kasneje. 

Rekli ste, da so okna zadaj med sabo povezana?

Res je, ker običajno postelja ni takoj za oknom. Poleg tega je običajno več oken skupaj, zato lahko kolegice v primeru težav hitro vstopijo v sosedno kabino. 

Torej je tako zgrajeno prav zaradi varnosti ali gre zgolj za posrečeno naključje?

Ne vem (se smeje op. a.). Ne vem, kdo si je zamislil ta dizajn, ampak sklepam, da so ga naredili zaradi varnostnih razlogov. Prav tako je funkcionalno, da lahko klepetaš s kolegicami med tem, ko čakaš na delo. Prostor je tako veliko večji, kot je videti od zunaj. Postelja je običajno veliko bolj zadaj, včasih celo v drugem nadstropju. Poleg tega, se da ’okno’ (steklena vrata op. a.) odpreti samo z notranje strani.

Ker so okna res čisto en ob drugem, kako debele pa so stene? Se vse sliši čez? Ali se običajno predvaja glasbo?

Če želiš, seveda lahko predvajaš glasbo. V sprednjem delu, pri oknu, se sliši največ. Za sobe, ki so bolj zadaj, pa nisem prepričana. Sama nikoli nisem delala v oknu. 

Kaj pa je glavni razlog, da se nekdo odloči za prostitucijo. Želja po denarju, užitek v seksu?

Lahko bi šlo za denar, saj lahko v kratkem času kar veliko zaslužiš. Če moraš skrbeti za kakšnega družinskega člana, otroke, potem je to lahko res dobra izbira, saj v kratkem času veliko zaslužiš. Lahko je samo začasno, lahko je za surovo preživetje, odvisnosti. Ali pa preprosto izbira poklica. Poklica se lotevajo tako osebe brez izobrazbe kot osebe z doktorati.

Vi delate kot spremljevalka. Kako pa ste vi pričeli s spolnim delom? Gre res za 'lahek denar'?

Ni nujno lahko delo. Gotovo ni delo za vsakega. Jaz sem s spolnim delom pričela med študijem. Pred tem sem delala v domu za upokojence, a so nas zaradi znižanja proračuna veliko odpustili. Zato sem začela iskati drugo delo. Ker sem sicer za polni čas študirala in ogromno delala tudi kot prostovoljka za LGBT projekte in sem izvajala tudi določene performase s prijateljico. 

Šlo je za bolj erotične in kver performanse, kar mi je bilo zelo všeč. Ta atmosfera mi je bila blizu, nočno življenje, oblačenje v kostume in erotizem. Zato sem iskala nekaj, kar bi bilo približno v tej smeri. In nato sem naletela na spremljevalstvo in si rekla … hmm … bi to lahko počela? V redu, rada imam seks (se nasmeje op.a.), zakaj pa ne. 

In potem ste poklicali agencijo in se naročili na razgovor? Ste poznali koga preko vez ali je šlo za naključno brskanje po spletu?

Potem sem se dobila z menedžerji in ker sem se dobro počutila, imela sem res dober občutek, sem kar začela z delom. Ogledala sem si nekaj spletnih strani in se intuitivno odločila za eno, za tisto, ob kateri sem se najbolje počutila. Razgovor je sproščen, večinoma je govora o tem, s čem se ukvarjaš. Potem pa te fotografirajo, sama sem morala napisati še kratek opis. In potem sem začela z delom. 

Kako pa se pripraviš na delo?

Ne moreš se zares pripraviti, razen da se lepo oblečeš in greš. 

Kako pa je bilo s prvo stranko?

Ko sem imela prvo stranko mi je nekako kliknilo in rekla sem si ja, to lahko počnem. In všeč mi je. 

Torej vas prvič ni bilo prav nič strah?

Bila sem zelo živčna, ampak tudi stranka je bila zelo zelo živčna. 

Potem se je nekako izenačilo. 

Ja, tako nekako (smeh op. a.). Ko želiš nekoga pomiriti, se tudi sam pomiriš. Bilo je v redu, ampak zdaj sem veliko bolj samozavestna, kot sem bila na začetku. 

Koliko pa ste bili stari, ko ste začeli? 

Enaindvajset. Bila sem na fakulteti.

Kakšne pa so cene?

Minimalna cena je po navadi 50 evrov, a je povsem odvisno od delavke, kaj bo za ta denar naredila. Lahko gre za oralni seks in seks, lahko pa zgolj ročno obdelavo. Po navadi plačaš za določeno dejanje, ne čas. Čeprav povprečen obisk traja le šest ali sedem minut. Zelo hitro. To je vključno s slačenjem in plačevanjem. 

Koliko pa je največ, da je neka prostitutka zaslužila?

Pred leti mi je nek menedžer rekel, da je ena punca v celem tednu zaslužila samo tisoč evrov in da je to zanjo zelo malo. Da ni vedela, kako bo lahko tisti teden nakupovala (smeh op. a.). Danes pa številke niso več tako visoke, kot so bile pred dvajsetimi leti. Povprečno na mesec zaslužiš podobno kot drugi poklici.

Ampak za spremljevalke pa je drugače?

Spremljevalke smo plačane glede na uro, tako da gre za fiksno ceno. 

Pa se že v naprej dogovoriš, kaj približno boš v tej uri počel?

Če gre za nekakšne posebne želje, ampak po navadi je precej osnovno (se smehe op. a.). Ni nobenih pretiranih posebnosti. Kot spolni delavec moraš pri sebi razčistiti, kaj si pripravljen početi in česa ne. Jaz s strankami skušam že takoj vzpostaviti odprt odnos, kjer je varno in dobrodošlo govoriti o spolnosti in mejah. Želim, da vedo, da ni nerodno govoriti o privolitvi, zaščiti in tako naprej. Pomaga, če si že na začetku zelo odkrit. 

Je ena ura povprečni čas za spremljevalke? Ali pogosto delate dlje?

Po navadi gre za dve uri, ampak zelo odvisno od vsake stranke. Moja najdaljša stranka je bila 48 ur. 

Vau, to pa je dolgo. Sklepam, da je šlo za nekakšen izlet?

Stranka je prišla na počitnice v mesto, najela hotel, skupaj sva si tudi ogledala mesto. 

Torej ko delaš kot spremljevalka, ne gre zgolj za seks?

Ne, pogosto greš tudi na večerjo ali kaj podobnega.

Ko je govora o zaščiti, so kondomi obvezna oprema?

To je seveda odvisno od posamezne delavke. Ampak gre za tvoje delo in tvoje zdravje. Če zboliš, ne moreš več delati. Po navadi so spolne delavke izjemno zdrave in ves čas na tekočem s svojim spolnim zdravjem. Na Nizozemskem je testiranje za spolne delavke anonimno in brezplačno. Še posebej ženske spolne delavke so res zdrave. Mislim, da je odstotek okuženih nič celih nekaj odstotka.

Ali drži da, kot je prikazano v nekaterih filmih, spolne delavke nekatere stvari počnete samo s svojimi partnerji s strankami pa ne? Na primer poljubljanje. Ali gre zgolj za mit?

Poznam veliko spolnih delavk, ki se s strankami ne poljubljajo, to ni mit. Pogosto imamo določene meje, kaj počnemo samo s svojimi partnerji. Jaz se sicer s strankami poljubljam, ampak nimam pa s strankami analnega seksa, ’z njimi ne delim krvi’, kar sicer počnem s svojimi partnerji. 

Ko ste začeli delati, ste povedali družini?

Ne, najprej sem se zaupala le dvema prijateljicama. Še preden sem se zares odločila, sem jima povedala, da razmišljam o tem. 

Pa sta vas pri tem podprli?

Hmmm. Ja, bili sta malo presenečeni, ampak sta me vseeno podprli. Res sem želela biti prepričana v svojo odločitev, preden sem jo delila s prijatelji in družino. Najprej sem želela vedeti, kaj vse zahteva to delo in če to sploh lahko počnem. Zato, da se prepričam, če to res želim početi in potem svojo odločitev lahko tudi zagovarjam, če bi se nekdo odzval negativno. 

Torej ste ljudem povedali po prvi stranki? Rekli ste, da se vam je takrat zazdelo, da bi to lahko počeli. 

Malo dlje je vseeno trajalo. Na nek način je podobno, kot ’priti iz omare’, če si istospolno usmerjen. In jaz sem izkusila tudi to. In težko je. Vedno se sprašuješ, ali naj jim povem, kako naj jim povem, kdaj je pravi čas, kako se bodo odzvali, kako se bom jaz odzvala na njihov odziv. Zato včasih namenoma ne poveš, zlasti če si v nekakšnem sovražnem okolju. 

Torej je bilo drugače povedati, da ste istospolno usmerjeni in da delate kot spolna delavka?

Ja, že pred leti sem povedla da sem lezbijka, ampak ko sem povedala, da delam kot spolna delavka, je bilo veliko več stigme. Seveda je drugače. Na Nizozemskem si kot spolni delavec bolj demoniziran, kot če si istospolno usmerjen. 

Kako se je odzvala vaša družina? Konec koncev ste bili v svojih dvajsetih. So sčasoma sprejeli?

Ko so opazili, da res vem kaj počnem, potem so to sprejeli. Potem je bilo v redu. 

Kako pa je spoznavati nove partnerje? Ste imeli partnerko, ko ste začeli delati?

Ne, takrat sem bila samska. Ampak zdaj rada ljudi s svojim življenjem soočim že na začetku pogovora. Najprej vsaj malo potipam, kaj si mislijo o tej temi. Ker nikakor ne bi mogla biti z nekom, ki ne podpira pravic spolnih delavk. Imam pa zdaj partnerko, skupaj sva nekaj čez tri leta in me močno podpira pri delu. 

Torej še vedno delate kot spremljevalka?

Pravzaprav sem nedavno nehala, ampak se še vedno videvam z eno od rednih strank. Zdaj se bolj osredotočam na administrativno delo. 

Kako pa je z rednimi strankami? Je pri delu spremljevalke več rednih strank kot enkratnih?

V bistvu spolne delavke vedno nekako gradijo na strankah in imajo pogosto redne stranke. Tudi delavke iz oken imajo svoje redne stranke. Stranke na primer vedo, da bo njihova najljubša spolna delavka v določenem oknu vsako sredo in takrat tudi pridejo. 

Če imaš redne stranke se zanje spremeni cena?

Ne, ne nujno. Je pa vedno dobro imeti redne stranke, ker potem imaš nek zagotovljen reden dohodek. Jaz se vedno potrudim, da stranka dobi dobro izkušnjo. Ampak če gre za turista, potem takoj veš, da ga naslednji teden ne bo. Če pa gre za domačine, pa je več možnosti, da se še vrnejo. 

Pa je večina vaših strank moških? Kako je to videti, če ste lezbijka?

Ne, pravzaprav delam za lezbično agencijo s spremljevalkami, tako da so vse moje stranke lezbijke. 

O zanimivo, sploh nisem vedela, da to obstaja. Pa se kdaj zgodi, da do stranke začneš gojiti čustva?

Zaljubim se nikoli ne, ampak se zgodi, da imam stranke, do katerih bi pristopila tudi, če bi jih na primer srečala v baru. Kontekst plačanega odnosa je zelo izrecen. Tu bom samo dve uri. Nikoli se ne zlažem, pogosto pa odgovarjam bolj splošno, kot bi sicer. 

Pa se kdaj zgodi, da kakšni stranki sploh ni do seksa, ampak želijo kaj drugega?

Ja, gotovo. Pa ne samo pri meni, to se na splošno pogosto dogaja. Ljudje se pridejo samo pogovarjat ali pa crkljat. Veliko ljudi je osamljenih, ali pa imajo določene želje, ki jih ne morejo deliti z nikomer. Potem so ljudje, ki želijo eksperimentirati s svojo spolnostjo, ali pa jih zgolj zanima, kako je biti z osebo istega spola. Včasih stranka želi zgolj poizkusiti čevlje, ki jih nosi spolna delavka v oknu. 

Pravite, da pogosto pridejo samo na pogovor. O čem pa govorijo?

Ogromno je pogovorov o željah, intimnosti, osamljenosti. Čustvenega dela je veliko več, ko sem pričakovala. 

Pa se vam zdi, da ste spolne delavke dovolj usposobljene za to? Nositi težka čustvena bremena je lahko kar naporno?

Gotovo ni delo za vsakega, ker je toliko dela s čustvi. Mislim, da je velika večina spolnih delavk pravzaprav zelo dobro usposobljenih, saj prav z delom s strankami dobijo ogromno izkušenj. Po drugi strani pa intimnih informacij o strankah ne delim z nikomer, tako je celotna teža bremena na meni. 

Ali je velika razlika med spolnim odnosom s stranko ali partnerko?

Ja. Mislim, da ko delam s strankami, tudi do njih razvijem neka čustva, saj se trudim biti čim bolj pristna, hkrati pa v njih poiskati nekaj, kar mi je všeč. To vsakič deluje in me bogati, da lahko v prav vsakem vidim nekaj lepega. A vseeno je s partnerko povsem drugače, saj jo neizmerno ljubim.

Drugačno pa je tudi razmerje med užitkom. Ko sem stranko, sem osredotočena na njen užitek in na to, kar bi ona rada poskusila in izkusila. Stranke pa ne želijo nujno zadovoljiti mene. S partnerko pa je pri tem povsem drugačno, saj obe želiva, da druga uživa. 

Kako pa je z libidom? Ste vsakič razpoloženi ali se morate kdaj prisiliti ali kdaj odpoveste "zmenek"?

Znam se pripraviti in spraviti v to razpoloženje. Na srečo imam tudi kar visok libido, zato tudi to pomaga. Čeprav kdaj nisem zelo potrebna, vseeno poskrbim, da opravim delo. 

Ko prvič začneš delati, ali te kdo uvaja? Kdo, ki te nauči in ti pokaže, kako se dela s strankami?

To je zelo dobro vprašanje. Jaz nisem imela nikogar, ampak ko sem postala del organizacije mi je pomagalo, saj sem lahko govorila z ljudmi, ki so že imeli več izkušenj. Delili smo zgodbe, čisto brez obsojanja in dobila sem tudi kar nekaj nasvetov. Kot spremljevalka ne poznam sodelavk, medtem ko se delavke v oknih pogosto srečujejo. Ko si nova, ti razložijo, kako stvari delujejo in dajo nasvete. 

Ali se prostitutke med sabo vidijo tudi kot konkurenco?

Temu pravimo hierarhija (se zasmeje op.a.). Obstajajo super prestižne spremljevalke, ki se zmrdujejo nad delavkami iz oken, samo zato, ker zaslužijo več denarja. Ampak ko potegneš črto, gre za isto delo. 

Obstaja platforma, na kateri stranke ocenjujejo spolne delavke. Ko ti da nekdo slabo oceno samo zaradi tega, ker so od tebe želeli nekaj, česar jim nisi želela nuditi, je to precej grdo. Po drugi strani pa imamo lažna imena. Moje pravo ime seveda ni Velvet, torej lahko v primeru slabih ocen spremeniš ime, da ti ne pokvari posla in ne vpliva na tvoje osebno življenje. 

Ali obstajajo prostitutke, ki delajo s svojim pravim imenom?

Osebno ne poznam nobene. Hkrati pa ti ime pravzaprav pomaga. Ko sem začela delati, sem si zamislila, kakšne usluge želim ponujati in kakšna ženska je Velvet. In v to ime daš lahko veliko sebe ali pa se povsem izvzameš. 

Ob koncu pogovora sva se z Velvet sprehodili po Rdeči četrti, usmerila me je tudi v Muzej prostitucije, kjer si lahko obiskovalci pogledajo zakulisje Rdeče četrti, pa tudi prostitucije nasploh. Zaključila je s tem, da prostitutke resnično dajejo veliko več kot le seks. Da bo njihov položaj v družbi enakopraven ostalim poklicem, pa bo verjetno moralo miniti še kar nekaj časa.