Španski arheolog mora zaradi lažnih 'odkritij' v zapor

Eliseo Gil, nekdanji vodja izkopavanj na rimskem arheološkem najdišču Iruña-Veleia, je bil nedavno obsojen na zaporno in denarno kazen, ker je sam ali s pomočjo tretjih oseb manipuliral z zapisi na artefaktih in jih predstavil kot zgodovinsko odkritje. 

Sodišče je ugotovilo, da so bile na najdbah sodobne vreznine, ki so jih skušali prikazati kot zapise, ki so nastali v času samih predmetov. S tem so navadnim glinenim ostankom skušali dati historično in kulturno vrednost, ki je te nikoli niso imele. 

V letih 2005 in 2006 je Gil javnosti razkril, da je s svojo ekipo arheologov na najdišču v bližini mesta Vitoria-Gasteiz v Baskiji odkril 36 glinenih artefaktov, keramičnih ostankov. Ti naj bi po njegovih besedah datirali v 3. stoletje, vsebovali pa naj bi egipčanske hieroglife, enega najstarejših prikazov križanja in znake baskovskega jezika, je o tem "izjemnem odkritju" poročal španski El Pais. 

Odkritje je veljalo za revolucionarno, saj naj bi šlo za najstarejši pisni zapis baskovskega jezika, ki naj bi bil kar 800 let starejši od do takrat znanih zapisov. 

Gil je takrat izjavil, da bodo zaradi njegovega odkritja morali zgodovinske učbenike na novo pisati in kar nekaj časa se je zdelo, da ima prav. 

Toda dve leti po "revolucionarnem odkritju" je multidisciplinarna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki s področja lingvistike, antične zgodovine, arheologije, kemije in filologije, podvomila v pristnost artefaktov. Strokovnjaki so namreč proučevali glinene ploščice in pri tem naleteli na številne nedoslednosti, med drugim je bila sumljiva odsotnost sintakse, moderno črkovanje besed, imena in fraze pa niso bila v skladu z zgodovinskim obdobjem, iz katerega naj bi artefakti bili. Poleg tega pa so na koščkih našli sledi novodobnega lepila ter omembe neobsoječih oziroma neznanih božanstev in celo reference na francoskega filozofa iz 17. stoletja Reneja Descartesa. 

Strokovnjakom filologije in antične zgodovine se je dvom v pristnost zapisov porajal tudi zaradi besed v latinščini, ki so imele bolj moderne pisne značilnosti – denimo uporabo črke J v besedi Jupiter namesto "Iupiter", kot je bil izvirni zapis v latinščini.

"Gre bodisi za šalo ali za goljufijo," je takrat dejal madridski profesor prazgodovine Martin Almagro in se spraševal: "Kako so lahko nekaj takšnega jemali resno tako dolgo?"

Gil in njegova ekipa so se sprva branili pred očitki, da gre za lažno odkritje. Na svoji spletni strani, ki več ni aktivna, so zapisali, da odkritje sestavlja "obsežna zbirka grafitov – zapisov in vgraviranih grafitov na različnih medijih – izjemnega značaja iz predstavljenih besedil in tematik".

Februarja je Gil še vedno vztrajal, da je nedolžen. V sredo pa ga je sodišče v Vitorii-Gasteiz obsodilo na dve leti, tri mesece in 23 dni zapora. Plačati bo moral še denarno kazen v višini 12.490 evrov. Poleg Gila je sodišče na 15 mesecev zaporne kazni obsodilo tudi Rubena Cerdana, geologa Oscarja Escribana pa na eno leto zapora.