Skrivnostni napis na sliki Krik je zapisal umetnik sam

Napis, odkrit leta 1904, je bil dlje časa predmet razprav. A najnovejša raziskava ekipe strokovnjakov v Norveškem nacionalnem muzeju kaže, da ga je vendarle zapisal Edvard Munch. Po besedah poznavalke umetnikovega dela in kustosinje v muzeju Mai Britt Guleng napis razkriva stanje duha umetnika. Munch naj bi ga zapisal leta 1895, po tem, ko je neki študent medicine izjavil, da mora biti slika delo nekoga, ki je duševno moten.

"Gre za ironijo, hkrati kaže na njegovo ranljivost," je povedala in dodala, da je umetnik "to vzel zelo resno in da ga je prizadelo, saj je bila v njegovi družini prisotna bolezen." K incidentu iz leta 1895 se je Munch večkrat vračal v pismih. Ko sta njegova mati in sestra umrli zaradi tuberkuloze, je bil obseden z boleznijo. Munchov oče je doživljal napade depresije, umetnik sam pa je bil po živčnem zlomu leta 1908 dokončno hospitaliziran.

Gulengova verjame, da ga je to ozadje pripeljalo do opazke na sliki, da bi naslovil kritike svojega dela in lastne notranje demone. "Zanj je bilo zelo pomembno, da prevzame nadzor nad tem, kako sam razume sebe in kako ga razumejo drugi. Morda je bilo to dejanje prevzema nadzora," je povedala. Napis je bil v primerjavi z drugimi elementi slike največkrat prezrt. Do leta 2008 je veljajo, da ga je zapisal umetnik, tedaj pa je norveški umetnostni zgodovinar Gerd Woll zapisal, da umetnik zanj ni odgovoren.

Munch se je rodil leta 1863 v Lotnu. Študiral je arhitekturo in akt. Z državno štipendijo je od leta 1889 bival v Parizu, pozneje je bil krajši čas v Nici. Od leta 1892 je kot svobodni umetnik ustvarjal v Berlinu, pozneje, po živčnem zlomu, se je vrnil na Norveško. Njegov svet je bil svet samote, melanholije, bolesti, erotike, trpljenja in vizionarske fantastike.

Eden od glavnih znanilcev ekspresionizma je pod vplivom travm iz otroštva, post impresionistov, simbolistov in vzdušja fin de siecla razvil zelo oseben, dramatičen slikarski svet. S pomočjo svojih stvaritev se je soočal z lastnimi travmami ter vseprisotnimi in vedno aktualnimi eksistencialnimi vprašanji.