Dragocena umetniška dela, ki so v lasti šestih ruskih oligarhov, bi se lahko že kaj kmalu znašla na ogled v evropskih galerijah. Tam skušajo stvaritve umetnikov, kot so Pablo Picasso, Andy Warhol, Jeff Koons, Amedeo Modigliani, Vasilij Kandinski, Damien Hirst in Jean-Michele Basquiat hitro in potihoma prodati za izjemne zneske v razponu od 27,3 do 91 milijonov evrov.
''Čim prej želijo pobrati denar, saj se močno bojijo, da bodo njihove zbirke zasežene,'' je za ameriške medije pojasnil neimenovani vir, ki z galerijami sodeluje. Dodal je, da se bodo pri tem zagotovo srečali s težavami, do sedaj se za nakup ni odločila še nobena od evropskih galerij: ''Ker se narava sankcij tako hitro spreminja, je s temi osebami težko skleniti dogovor, saj se lahko zgodi, da bodo že čez dva tedna na seznamu sankcioniranih.''
Ob tem scenariju bi oseba, ki je sankcionirana, najverjetneje želela umetnine spraviti na varno: ''Težava se pojavi ob tem, kdo bi ji pri tem lahko pomagal, nihče se namreč ne želi vpletati. Tako je nemogoče dobiti špediterja, nemogoče je dobiti odvetnika, ki bi pomagal pri transakciji, nobena od zavarovalniških družb se ne bo angažirala. V tem primeru ti preostane le, da dela v lastni režiji v neznano odpelješ sam,'' je še dodal poznavalec trenutnih razmer na trgu.
Nekateri od ruskih mogotcev imajo dragocene umetnine shranjene v skladiščih pristanišč, kjer jih lahko hranijo prosto davčnih obveznosti, njihova imena pa lahko za javnost ostanejo neznanka. Po tem, ko se je tradicionalno nevtralna Švica zaradi invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedla enake sankcije, kot jih je Evropska unija, so ''oligarhi postali živčni, da bodo umetnine že kmalu zaplenjene. Nekaj od teh so v izogib zasegu zato hitro poslali v Rusijo.''
Ruski tajkuni igrajo v svetu umetnosti pomembno vlogo. Sedaj pa je postalo jasno, da je Petr Olegovič Aven (ta aktivno podpira umetnost in gledališče v Rusiji in je največji zbiratelj ruske umetnosti zgodnjega 20. stoletja), ki vodi največjo rusko komercialno banko, zapustil upravni odbor Londonske kraljeve akademije, Vladimir Potanin pa je enako storil v newyorškem Guggenheimu, muzeju, katerega podpornik je bil več kot dve desetletji.
