Dolgo izgubljen nemški roman 83 let pozneje uspešnica

Roman Popotnik Ulricha Alexandra Boschwitza, ki je deloval pod psevdonimom John Grane, govori o Judu, ki – tako kot avtor – skuša ubežati pred vzponom nacističnega režima. Knjižno delo je luč sveta (znova) ugledalo leta 2018, potem ko je pisateljeva nečakinja z njim seznanila urednika založbe.

Delo je prejelo številne odlične kritike in recenzije ter se uvrstilo na seznam The Sunday Timesa 10 največjih prodajnih knjižnih uspešnic. V Veliki Britaniji so samo prejšnji teden prodali skoraj 1800 izvodov, kar je roman uvrstilo na zadnje mesto prestižne lestvice, poroča BBC.

Boschwitz je Popotnika napisal v tednih po zloglasni Kristalni noči (znani tudi kot Noč razbitega stekla ali Novembrski pogrom nad Judi) – izbruhu množičnega nasilja nad Judi v Nemčiji in delih Avstrije v noči na 10. november 1938. Knjiga pripoveduje o judovskem poslovnežu Ottu van Silbermannu, ki zasliši trkanje po vratih nemških nacističnih jurišnikov in hitro ugotovi, da mora pobegniti. Z ženo ves denar strpata v kovček in z vlakom skušata prebegniti iz Nemčije.

Tudi Boschwitz sam je tri leta prej, po sprejetju antisemitskih zakonov, zapustil Nemčijo. Njegov roman je v ZDA in Veliki Britaniji uradno sicer izšel že v letih 1939 oziroma 1940, a nanj ni bilo posebnega odziva in so ga kmalu umaknili iz tiska. Avtor je umrl leta 1942 v starosti 27 let, ko so Nemci torpedirali ladjo, s katero je potoval.

Kako so knjigo (znova) odkrili?

Boschwitzova nečakinja je stopila v stik z nemškim urednikom Petrom Grafom, po tem ko je prebrala njegovih intervju o nekem drugem romanu, ki ga je (znova) odkril. Povedala mu je za strica in knjigo, katere originalni tipkopis je bil v arhivu Narodne knjižnice v Frankfurtu. Graf ga je odšel iskat in takoj ko ga je prebral, je vedel, da gre za pomemben roman. Odločil se je, da bo besedilo uredil in revidiral ter knjigo znova izdal v Nemčiji. Roman je doslej izšel že v 20 jezikih.

Graf je prepričan, da delo, napisano pred več kot 80 leti, nosi močno sporočilo za sodobno družbo. "Če danes pogledate problem beguncev, vidite, da je malokdo pripravljen pomagati ljudem v stiski. In več, kot je beguncev, manj ljudi je pripravljenih pomagati. Ta strašen in preprost vzorec se ponavlja skozi zgodovino," je dejal. "Po novembrskih pogromih v Nemčiji skoraj nobena država ni sprejela Judov. Bili so ujeti. In ljudje, za katere velja, da naj bi svojo državo zapustili zgolj iz ekonomskih razlogov, so v tem pogledu še na slabšem kot tisti, ki so preganjani."

Po njegovih besedah roman dejansko govori o "odvzemu pravic donedavnega spoštovanemu in premožnemu državljanu". "Kdor prebere usodo Otta Silbermanna, bo razumel veliko o človeških vrednotah, ter kako terorizem in pomanjkanje poguma množic omogočata teror nad posameznimi manjšimi skupinami," je še izpostavil Graf.

Kaj je doletelo avtorja?

Boschwitz je bil mlad vajenec, ki je leta 1935 zapustil Nemčijo in z materjo emigriral na Norveško. Kasneje je živel v Franciji, Belgiji in Luksemburgu, kjer je nekaj časa tudi ostal. Oba z mamo sta v Anglijo prišla tik pred izbruhom druge svetovne vojne leta 1939.

Kasneje so ju aretirali kot sovražnikova zaveznika, Boschwitza so poslali v Avstralijo, kjer je dve leti preživel v internacijskem taborišču. Leta 1942 ga je sicer lahko zapustil, a je ladjo, ki je peljala nazaj v Anglijo, napadla nemška podmornica.