O prvih madežih, ki so se začeli pojavljati na marmorju sarkofagov, so poročali že leta 1595, torej le nekaj desetletij po nastanku kipov. Sodobno restavriranje je izbrisalo večino umazanije, ki se je nabrala skozi stoletja, restavratorji pa so želeli odstraniti še najbolj trdovratne madeže, ki jih niso uspeli z doslej znanimi metodami. Lotili so se skrivnega eksperimenta - nanašanja bakterij, kar je po besedah restavratorke Daniele Manna tudi zelo ekološko, piše The New York Times.
Glavno umazanijo naj bi po njenih besedah povzročale bakterije, ki so se razvile zaradi nepravilnega pokopa enega izmed Medičejcev, Alessandra, vladarja Firenc, čigar umorjeno truplo je bilo očitno zelo na hitro pokopano v grobnici. Skozi stoletja so bakterije prodrle v Michelangelov marmor. Šlo naj bi za bakterijo SH7, ki je po besedah nekdanje direktorice muzeja z medičejsko kapelo Monice Bietti "pojedla Alessandra," zdaj pa so iste bakterije, ki se hranijo tudi z lepilom in oljem, uporabili kot bioorožje proti stoletnim madežem.
Družinska grobnica v baziliki svetega Lovrenca je bilo eno od večjih naročil Medičejcev Michelangelu. Umetnik se je z njim ukvarjal v dvajsetih in tridesetih letih 16. stoletja, zasnoval je tako kipe kot notranjost grobnice. Medičejska kapela je eden najveličastnejših Michelangelovih dosežkov.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.