Pred 50 leti pred potopom rešili tempelj Abu Simbel

Dva masivna kamnita templja v kraju Abu Simbel, majhni vasici v Nubiji v južnem delu Egipta, so razstavili in premaknili višje, da bi ju zavarovali pred vodo. Pri tem so morali prestaviti okrog 20 monumentalnih kipov.

Templja, poimenovana po kraju, v katerem stojita, so izklesali iz pečine s pogledom na Nil v času faraona Ramzesa II, ki je Egiptu vladal med letoma 1298 do 1235 pr. n. št. Večji med njima ima štiri kolosalne kipe sedečega Ramzesa ob vhodu, skozi katerega si sledijo dvorane in galerije, ki segajo 63 metrov v pečino. Templja veljata za dragulj starodavne nubijske regije, ki se je raztezala ob Nilu; od Asuana na jugu Egipta do današnjega Sudana.

V 50. letih prejšnjega stoletja se je takratni egiptovski predsednik Gamal Abdel Nasser odločil zajeziti Nil pri Asuanu, da bi regiji zagotovil elektriko, povečal obdelovalno površino in zmanjšal poplave. Konstrukcija je ustvarila veliko umetno jezero za steno jezu, zahtevala preselitev več deset tisoč avtohtonih Nubijcev iz vasi na tem območju, pomenila pa je tudi grožnjo kulturnim spomenikom.

Templjem iz časov faraonov in grško-rimskim templjem, vključno s tistima iz Abu Simbla, je grozil potop. Organizacija Združenih narodov, zadolžena za ohranjanje kulturne dediščine (Unesco), je sprožila poziv k zavarovanju templjev. Pri tem so imeli v igri več možnih rešitev, nazadnje pa so izbrali švedsko-egiptovski projekt.

Dela v Abu Simblu so se začela 1. aprila 1964 z izgradnjo začasnega jezu za zaščito lokacije in izkopavanjem pečine okoli obeh templjev. Templja so nato razrezali na 1035 blokov, ki so tehtali med 20 in 30 tonami. Prav tako so razrezali štiri sedeče kipe Ramzesa II in kipe šestih drugih kraljev. S pomočjo žerjavov in vitlov so kamnite bloke in kipe prestavili na vrh pečine, 64 metrov višje od prvotnega mesta, ter jih sestavili v izvirno podobo. Okrog templjev pa so ustvarili umetno zaščitno pregrado pred reko.

Da bi dokončali projekt, vreden 36 milijonov dolarjev, je v štirih letih v puščavi delalo okoli 800 delavcev in 100 tehnikov.

Na slovesnosti 22. septembra 1968 ob dokončanju projekta je generalni direktor Unesca Rene Maheu izpostavil, da je šlo za prvo mednarodno sodelovanje v takšnem obsegu na področju kulture. V prizadevanja za rešitev zgodovinskega spomenika Abu Simbel se je namreč vključilo več kot 50 držav. Prvotno območje templja je danes potopljeno v Naserjevem jezeru.