Mineva 120 let od rojstva ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya, ki je s svojim jasnim, skorajda novinarskim slogom zaznamoval literaturo 20. stoletja. V delih je med drugim opisal velike zgodovinske prevrate, obe svetovni vojni, špansko državljansko vojno in gospodarsko depresijo. Napisal je vrsto del, med njimi bralcem najbolj poznana romana Komu zvoni in Zbogom, orožje.

Hemingway je delal kot novinar, v svojih knjigah pa je najpogosteje pisal o dogodkih, ki jih je obravnaval tudi v svojih člankih. Na slovenske bralce je naredil največji vtis z romanom Zbogom, orožje, v katerem opisuje dogajanje na soški fronti. Avtorja monografije Po sledeh Ernesta Hemingwaya, Branko Drekonja in Aleksander Jankovič Potočnik, sta z analizo romana ugotavljala, po katerih slovenskih krajih je potoval njegov literarni junak, poročnik Henry. Ovrgla sta prepričanje, da se je Hemingway boril na soški fronti, saj le bežno opisuje pokrajino in nikjer ne omenja konkretnih naselij.
Na avtorja, ki je prejel tako Nobelovo kot Pulitzerjevo nagrado, je vplivalo življenje, ki ga je preživel v Parizu. V francoski prestolnici se je družil s pisatelji Ezro Poundom, Gertrudo Stein, Johnom Dos Passosom in Francisom Scottom Fitzgeraldom. Življenje pariške izgubljene generacije, oropane vseh upov, je Hemingway opisal v romanu Sonce vzhaja in zahaja.
Literarnega genija so prijatelji opisali kot močno osebnost s številnimi vprašanji o svetu, ki so burili njegovo dušo in spodbudili literarno ustvarjanje. Dolgo časa se je boril z manično depresijo Veliko strast je imel do bikoborb, lova in ribolova – vse je uporabil kot tematike v svojih delih. Dolgo časa se je boril tudi z depresijo in veljal je za velikega ljubitelja alkohola, poročil pa se je z osem let starejšo Hadley Richardson. Hemingway je zaslovel tudi s številnimi mislimi o literaturi in pisanju. "Vsem dobrim knjigam je skupna ena stvar - vse so resničnejše, kot če bi se v resnici zgodile," je zapisal.
Za poletno branje priporočamo novelo Starec in morje, ki je pisateljevo zadnje delo, za katerega je prejel leta 1953 Pulitzerjevo nagrado za leposlovje. Kratka zgodba pripoveduje o ribiču Santiagu, ki na Kubi ujame veliko mečarico. To pa ni le zgodba o ribolovu, ampak stik življenja, starosti in nemoči. Na Kubi je bil posnet tudi biografski film o pisatelju z naslovom Papa, ki ga je režiral Bob Yari. "Snemanje filma na Kubi, kjer so se vsi prizori tudi dejansko dogajali, je neverjetno doživetje. Če bi ta kraj skušali poustvarili nekje drugje, zgodba ne bi bila tako privlačna," je Yari povedal za revijo Hollywood Reporter.
Vreden branja je tudi že omenjen roman Sonce vzhaja in zahaja, kjer je povzel svojo izkušnjo pariškega življenja in potovanje v Španijo. Osredotočil se je na izkušnje in romantične zaplete ter razočaranje in strah generacij po prvi svetovni vojni.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.