Največ alkohola porabijo Latvijci in Čehi, najmanj Turki. Koliko ga Slovenci?

"Uživanje alkohola, ne glede na količino, ni varno za naše zdravje," opozarjajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Ob večji količini zaužitega alkohola se namreč tveganje za nastanek raka povečuje. Zdravstvene organizacije zato pozivajo k prekinitvi oziroma vsaj zmanjšanju pitja alkohola. 

Pri Euronewsu so objavili primerjalne podatke o porabi alkohola v evropskih državah. Skupna poraba alkohola je opredeljena kot letna prodaja alkohola v litrih na osebo, starejšo od 15 let. Podatki tako ne beležijo porabe alkohola iz domače ali nezakonite proizvodnje, pojasnjujejo pri Euronews. 

Kaj torej kažejo podatki? V EU se je skupna poraba alkohola na osebo v zadnjih štirih desetletjih zmanjšala za 2,9 litra, in sicer z 12,7 litra leta 1980 na 9,8 litra leta 2020. Na prelomu tisočletja je bila skupna poraba na osebo 10,5 litra. 

Kljub zmanjšanju porabe podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da Evropejci še vedno porabijo največ alkohola na osebo na svetu. 

Največ alkohola sicer porabijo prebivalci Latvije: 12,1 litra (leta 2010 9,8 litra), sledijo Čehi (leta 2010 s po 11,4 litra), Litovci (2010 s po 13,5) in Avstrijci (leta 2010 s po 12,1 litra) s po 11,6, 11,4 in 11,3 litra leta 2020. Slovenci so na lestvici 35 držav na 16. mestu, poraba pa se je v zadnjih 10 letih pri nas zmanjšala za pol litra na 9,8 litra letne porabe alkohola na posameznika. Tik pred nami sta sicer Slovaška s po 9,9 litra in Črna gora s 9,91 litra. Mesto za nami so Britanci s po 9,7 litra letne porabe na posameznika, sledijo Danci in Hrvati s po 9,7 litra. 

Na tej lestvici so tudi ostale evropske države, ki niso članice EU. Povprečje v Evropski uniji sicer znaša prav toliko, kot je povprečje v Sloveniji: 9,8 litra. 

Na dnu lestvice so Albanci s po 4,4 litra, Severni Makedonci s 3,9 in Turki s povprečno letno porabo 1,2 litra alkohola na osebo. Med državljani EU pa najmanj alkohola letno porabijo v Grčiji, in sicer 6,3 litra. 

Pije največ Romunov in Dank

Številne evropske države sicer sprejemajo različne ukrepe, s katerimi bi omejile uživanje alkohola, od višjih obdavčitev, omejevanja dostopnosti alkohola do prepovedi oglaševanja.

Uradni podatki iz leta 2019 kažejo tudi, da v državah EU skoraj vsak peti odrasel človek poroča o intenzivnem epizodičnem pitju vsaj enkrat na mesec. To pomeni, da odrasla oseba, starejša od 18 let, vsaj enkrat na mesec popije 60 gramov ali več čistega etanola, kar je enako šestim pijačam ali več oziroma približno 1,5 litra piva. 

Med moškimi je največji delež epizodičnega pitja v Romuniji, kjer intenzivno pije kar 55,2 odstotka moških, sledijo Danci (48,6 odstotka) in Luksemburžani (46 odstotkov). Slovenci so med 29 državami na šestem mestu. Intenzivno epizodično pije 31,3 odstotka Slovencev. Najmanjši delež moških, ki redno pije, je v Italiji (sedem odstotkov moških), na Cipru (6,6 odstotka) in v Turčiji (5,3 odstotka). 

Nekoliko drugačna lestvica je med ženskami. Največji delež žensk, ki intenzivno epizodično pije, je na Danskem (26 odstotkov), sledijo prebivalke Luksemburga (23,5 odstotka) in Nemke (22,2 odstotka). V Sloveniji je delež žensk, ki vsaj enkrat na mesec popijejo 60 gramov ali več čistega etanola, 14,3 odstotka. 

Na dnu so tudi med ženskami iste države kot med moškimi. Intenzivno pije 1,8 odstotka Italijank, 0,8 odstotka prebivalk Cipra in 0,6 odstotka Turkinj, poroča Euronews.