Desetega septembra sta se na območju od Nove Zelandije proti otoku Tonga začela viti dim in para, voda pa je dobila nenavadno barvo. Po enajstih urah je iz morske gladine pokukala hektar velika zaplata kamna. Otok so geologi z bližnje Tonge 14. septembra natančneje popisali in poleg površine določili še najvišji vrh, ki je dosegal deset metrov nadmorske višine.

A ob ponovnih meritvah 20. septembra so ugotovili, da se je njegova površina še povečala, saj se je raztezal na površini šestih hektarjev. Kljub hitri rasti novega otoka mu Nasini raziskovalci ne napovedujejo dolgega obstanka, saj se podobni vulkanski otoki hitro znova skrijejo pod morsko gladino. Na površju le občasno vztrajajo več let.
Dalj časa obstoječi otoki so se na območju obdržali predvsem po večjih vulkanskih izbruhih leta 1984, 1995 in 2006, ko so na območju nastali otoki s pečinami, ki so v višino merile tudi 50 in 70 metrov. Eden izmed njih je na površju ostal kar 25 let, torej do leta 2020.
Istega leta je na območju ob 12-dnevnem izbruhu bližnjega vulkana Lateiki nastal nov otoček, a ga je že po dveh mesecih znova prekrilo morje. Večje izbruhe s kratkotrajnimi otočki so zabeležili še leta 1852 in 1857.
Geologi s Tonge so ocenili, da novi otok ni nevaren letalskemu prometu ali lokalni skupnosti, kljub temu pa so jih pozvali, naj se območju zaradi pepela v zraku ne približujejo na več kot štiri kilometre.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.