New York za začetnike: kako se znajti v 'Velikem jabolku'

Z letališča do Manhattna

Največje newyorško letališče je John Fitzgerald Kennedy (JFK) in večina mednarodnih letov pristane na njem. Po opravljeni identifikaciji na carini (naj spomnim, za vstop v ZDA potrebujete ESTO) imate za prevoz do Manhattna več možnosti. Najcenejša, a hkrati tudi najbolj zamudna, je vožnja s podzemno železnico. Najprej morate uporabiti "AirTrain", ki vas pripelje z letališča do metroja, za karto pa boste odšteli pet dolarjev. Na izstopni postaji se nato presedete na metro, za katerega morate kupiti novo karto. Vožnja v eno smer stane tri dolarje, večina turistov pa kar takoj kupi tedenski MetroCard (32 dolarjev), ki omogoča neomejeno število voženj na kateri koli podzemni liniji. Druga možnost je taksi, ki sicer propagira "fiksno ceno" 52 dolarjev za vse prevoze z JFK do Manhattna, a morate k znesku prišteti še cestnino, takso, doplačilo za vožnjo v času največje gneče in 15-odstotno napitnino vozniku. Nekoliko cenejša opcija je Uber, katerega cena pa je odvisna od tega, kje se nahaja vaš hotel (vožnja do Times Squara stane okoli 60 dolarjev).

Orientacija v mestu

New York City je eno izmed mest v zvezni državi New York, sestavlja pa ga pet okrožij: Queens, Bronx, Staten Island, Brooklyn in Manhattan. Najbolj znan in za turiste najbolj zanimiv je seveda slednji, ki je tudi gospodarska, finančna in kulturna prestolnica mesta New York. Manhattan je v bistvu otok, ki ga obdajajo reke Hudson, Harlem in East River, z ostalimi soseskami pa je povezan z mostovi in predori. Organiziran je zelo preprosto, v obliki skoraj popolne mreže: vzdolž otoka so speljane avenije (njihove številke naraščajo od vzhoda proti zahodu, od ena do 12, pri čemer imajo nekatere tudi dvojna poimenovanja), prečno pa ulice, ki naraščajo od juga proti severu, od ena do 220. Pri orientaciji je najbolj pomembna 5. avenija, ki ločuje vzhod od zahoda. Če torej slišite "123 West 3rd street", to pomeni, da gre za lokacijo na 3. ulici, zahodno od 5. avenije. Zanimiv je tudi podatek, da je večina ulic enosmernih, kar pride zelo prav pešcem pri prečkanju ceste.

Podzemna železnica (metro)

V New Yorku boste skoraj zagotovo uporabljali že omenjeno podzemno železnico oziroma "Subway", ki povezuje štiri soseske (razen otoka Staten Island, na katerega vozi trajekt). Manhattan je prepreden s 24 različnimi linijami, ki jih dnevno uporablja več kot pet milijonov potnikov. Na prvi pogled se morda sliši kaotično, a z zemljevidom linij in poznavanjem osnovne orientacije jih boste hitro osvojili. Poleg tega, da morate vedeti, na kateri postaji izstopiti, je pomembno, da se postavite na pravo stran – torej v tisto smer, kamor želite, sicer se lahko hitro zgodi, da se boste znašli na drugem koncu mesta. Karto za metro lahko kupite na avtomatu pred vstopom na postajo (če je niste kupili že na letališču). Glede na ogromno pretočnost potnikov in število nesreč (na newyorški podzemni se letno smrtno ponesreči okoli 50 ljudi) ne bo odveč, da vas opozorim na previdnost in osnovni bonton: prednost imajo potniki, ki izstopajo, znotraj metroja pa odstopite sedež starejšim.

Newyorški taksi

Verjetno ga ni med vami, ki še ne bi slišal za slavni newyorški Yellow Cab. Vožnja z rumenim taksijem po Manhattnu (čeprav so v resnici na cestah tudi zeleni) se sicer sliši privlačno in udobno, a ima žal dve pomanjkljivosti: takrat, ko ga rabiš, ga je težko dobiti in pa zelo hitro se lahko zgodi, da boste obtičali v prometu. Promet v mestu je namreč zelo gost in če temu dodamo še občasne zapore cest ter zbegane turiste, ki se obnašajo, kot da avtomobili sploh ne obstajajo, boste hitro ugotovili, da bi na cilj prej prišli peš. Če se vseeno odločite, da boste uporabili taksi, se postavite na cesto in samozavestno dvignite roko. Ustavijo vam lahko le taksisti, ki imajo prižgano serijsko številko, kar pomeni, da so prazni. Štartnina stane 3,30 dolarjev, cena se dviguje za 50 centov vsakih 300 metrov, prišteti pa morate še napitnino in dodatek za morebitne cestnine in predore, če se boste peljali izven Manhattna.

Napitnine in davki

Napitnine in davki v ZDA so nekaj, kar vas bo spremljalo na vsakem koraku, zato nekaj osnovnih pojasnil. V storitvenih dejavnostih, kjer so napitnine nekaj običajnega, imajo delodajalci pravico, da zaposlene plačajo precej pod minimalno plačo – v večini primerov samo toliko, da pokrijejo davke, torej njihova »plača« ne zadošča niti za osnovno preživetje. Najpogosteje je to v gostinstvu, kjer so običajne napitnine okoli 20 odstotkov (ali manj, če s storitvijo niste bili zadovoljni). Če natakar pogosto prejema nizke napitnine, je to signal vodji, da ne dela dobro in ga lahko tudi odpusti. Poleg tega osebje napitnino razdeli med svoje sodelavce, saj vas včasih postreže več ljudi (nekdo pobere naročilo, nekdo prinese hrano, tretji pa račun). Zato raje dvakrat razmislite, preden "po slovensko" poberete ves vrnjeni drobiž in imejte nekaj dolarjev vedno pri roki. Napitnina se namreč pričakuje tudi, če plačuješ s kartico. Če ste v dvomih, komu dati napitnino, velja pravilo: vsakemu, ki za vas nekaj naredi. Poleg napitnin upoštevajte tudi dejstvo, da večina oglaševanih cen ne vključuje davka. Tako imenovani "sales tax" v mestu New York znaša okoli 8,8 odstotka, medtem ko je davek na prenočišča okoli 15 odstotkov.

Hrana v New Yorku

Večina med vami ob omembi ameriške hrane verjetno najprej pomisli na McDonalds, ocvrto hrano in kokakolo. Dejstvo je, da je tako imenovana hitra hrana v ZDA najcenejša in tudi dostopna na vsakem koraku. Za turiste je to sicer povsem sprejemljiva opcija, saj ni nič narobe, če se en teden na leto malce pregrešimo. Poleg tega boste v New Yorku toliko prehodili, da boste zlahka pokurili odvečne kalorije. Poceni ulični obroki, kot so hot dogi, gyrosi, tacosi in burgerji (med njimi se najdejo tudi vegetarijanski), stanejo okoli 5 dolarjev, za pico ali špagete v cenejšem lokalu boste odšteli okoli 10 dolarjev, medtem ko je hrana v malo bolj spodobnih restavracijah (ne pozabimo na napitnine) precej dražja kot pri nas. Naj omenim še to, da boste dobro kavo v New Yorku težko našli. Američani jo pijejo kar iz ogromnih papirnatih kozarcev, okus pa je daleč od tega, ki smo ga vajeni pri nas. Bolj kot kvaliteta, tam velja pravilo: večje je, boljše je. Če boste kavo naročili pri zajtrku, vam jo bodo dotočili celo brezplačno. Še najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da je voda v New Yorku pitna, javne vodnjake, v katerih si lahko dotočite plastenko, pa boste našli v vsakem parku.

Newyorčani

New York je znan kot mesto priložnosti, zato se vanj zlivajo množice z vsega sveta. Na Manhattnu živi okoli 1,6 milijona prebivalcev, ta številka pa se med delovnim tednom več kot podvoji, saj večina zaposlenih živi v sosednjih okrožjih, kjer so najemnine cenejše. Če prištejemo še množice turistov, ki dnevno derejo v Veliko jabolko, človek res težko loči med tem, kdo je pravi Newyorčan, kdo pa samo na začasnem obisku. V mestu boste našli vse rase in skoraj vse kulture tega sveta. Etnološka pestrost in pripadnost "originalni domovini" se kaže tudi v mestnih četrtih, ki so se oblikovale zaradi množičnega priseljevanja: v Little Italy boste našli slastne picerije in tudi kakšno spodobno kavo, v Harlemu so pretežno temnopolti prebivalci, Chinatown pa je raj za cenejše izdelke, kitajsko hrano in tudi ugodna prenočišča. Newyorčani so sicer, vsaj na videz, zelo odprti in z veseljem vam bodo pomagali, če se boste izgubili ali jih vprašali za kak nasvet. Zelo prijazno je tudi osebje v trgovinah in skoraj na vsakem koraku boste slišali "Živijo draga (honey), kako si, kako ti lahko pomagam?". Tudi na ulicah se neredko zgodi, da ti kdo reče: "Všeč mi je tvoj stil" ali "Wow, kako imaš lepo obleko". Malenkost, ki ti polepša dan. In navada, ki bi jo z veseljem uvozila tudi v Slovenijo.

Prihodnjič: New york z otroki, prijatelji ali v dvoje