Kot je zapisano na spletnih straneh slatinske občine, je velikonočnica vijoličasta cvetlica, obdana z nežnim puhom, ki je ime dobila po krščanskem prazniku veliki noči. Pojavi se vselej, ko skopni sneg in prvi sončni žarki dodobra ogrejejo apnenčasta tla, porasla s travo.
Navadno ta drobna, s svilnato žametnim stebelcem obdana cvetlica, zacveti februarja in cveti vse do sredine aprila, a zaradi nepredvidljivega vremena v zadnjih letih tega, do kdaj bo cvetela, ni mogoče predvideti. Cveti vselej v treh fazah. Najprej se pojavi puh in takrat obstaja največja nevarnost, da jo obiskovalci, ki je sploh ne opazijo, pohodijo.
Dlake, ki obdajajo cvet, so napolnjene z zrakom in preprečujejo, da bi ledeni kristali prodrli do njenega stebla in cveta. Prav to ji tudi omogoča, da začne rasti še pod snegom, ko pa se ta stopi ter jo na pobočju obsijejo prvi sončni žarki, se razcveti v vijoličast cvet, ki se ponoči zapre.
Tretja faza cvetenja je, ko iz zemlje požene do 40 centimetrov visoko kosmato steblo, na koncu katerega je pestič, ki spusti seme, ki ga nato raznaša veter, so še navedli na slatinski občini.
Ob tem opozarjajo, da je trganje cvetov velikonočnice ali celo njeno izkopavanje kaznivo dejanje.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.