Manet in Degas prvič skupaj del razstave v Parizu

Na razstavi v pariškem Muzeju d'Orsay so prvič združena dela Edouarda Maneta in Edgarja Degasa, ki veljata za ena najpomembnejših umetnikov 19. stoletja. Na razstavi, ki bo na ogled do 23. julija, je približno 150 del, med njimi mojstrovine, ki niso bile še nikoli razstavljene skupaj. Razstava je nastala v sodelovanju z newyorškim Metropolitanskim muzejem umetnosti, kjer bo na ogled od septembra dalje.

Portreti, prizori s plaže, kavarniški prizori ter prizori s konjskih dirk so motivi in podobe, ki ju hkrati povezujejo in po katerih se slikarja razlikujeta. Če je Manet barvi in svetlobi dajal prednost pred risbo in konturo, je Degas enako pozornost posvečal vsemu, je pojasnil sokurator razstave Stephane Guegan. Skupna pa jima je bila želja, da bi v slikarstvo prenesla sodobni svet, in sicer neodvisno od takratnih konvencij. 

Na razstavi je moč videti Manetov portret umetnostnega kritika Zacharia Astruca in Degasov dvojni portret Edmonda in Therese Morbilli ter Manetovo sliko Ženska s papigo in Degasovo sliko Ženska z ibisom. Manet je veljal za prefinjenega in drznega, o čemer priča njegova Olimpija, ki suvereno gola leži na postelji in je leta 1863 povzročila škandal. Degas pa je bil v odnosih z ženskami negotov. Na njegovih ženskih aktih modeli v gledalca zrejo precej v zadregi in sramežljivo.

Manet (1832–1883) je v Parizu študiral slikarstvo pri Thomasu Couturu. Potoval je po Evropi in preučeval stare mojstre, med drugim Tiziana, Halsa, Goyo. Zaslovel je s slikama Olimpija (1864) in Zajtrk na travi (1863), ki sta, potem ko sta bili razstavljeni v začetku druge polovice 19. stoletja, s svojima temama in kompozicijo izzvali kulturni škandal ter številne proteste takratnih kulturnih ustanov zaradi umetnikovega t. i. neortodoksnega realizma.

Degas (1834–1917) je študiral slikarstvo na Ecole nationale superieure des beaux-arts. V letih 1855–60 je večkrat obiskal Italijo. Najprej je na slikah obdeloval zgodovinske motive in v olju slikal portrete, po letu 1874 pa se je posvetil predvsem študiju in slikanju figur ter se približal slogu impresionistov. Zanimalo ga je telo v gibanju, nanj so vplivali tudi japonski mojstri lesoreza. Najbolj znan je po študijah baletk in konjev ter skupin v gledališču in ženskih aktov.