Bločan Dušan Kaplan že vrsto let opazuje vreme in s pomočjo ljudskih modrosti napoveduje, kaj si lahko obetamo v prihajajočem letu. Bolj kot natančne vremenske napovedi, ki so delo meteorologov, ki jih izjemno ceni, ga ženeta ohranjanje in negovanje bogatega ljudskega izročila in ljubezen do maternega jezika. Iz rokava stresa stare vremenske ljudske modrosti. V slovenskem ljudskem izročilu te prevladujejo, kot pojasni, verjetno zato, ker so 'po zdravi kmečki pameti' nastale zaradi potrebe po preživetju.
Gospod Dušan, že od dijaških let se ukvarjate z napovedovanjem vremena po ljudskem izročilu. Kaj ugotavljate, ali stare ljudske vremenske modrosti še držijo? Včasih so bile, kot pravite, ravno te edino orodje, ki je našim prednikom predvsem na kmetih, omogočilo preživetje.
Vedno povem, da se z ljudskimi izkušnjami, čeprav so zelo, zelo lepe, ne moremo meriti z znanjem naših poklicnih meteorologov. Imenitna orodja imajo na voljo. Zmogljive računalnike, satelitske posnetke, mreže opazovalnic, bogato znanje in še mnogo drugega. Njihove napovedi so skoraj vedno točne za več dni vnaprej. To je velik dosežek znanosti. Dobri so. Vendar, poglejmo kako pa je bilo nekaj desetletij nazaj, ko je bil Mohorjev koledar in njegova pratika edino vodilo k odločitvam, kdaj sejati, kdaj žeti? Včasih je bilo treba namreč nahraniti veliko lačnih ust in to je bil glavni problem, zato iz tega izvira ljudsko izročilo. Kakšno bo za božič, za veliko noč? Bo huda ura udarila k nam? Vesel sem, da se mnogokrat vreme res ravna po izkušnjah naših dedov. Navsezadnje pa je med košnjo res vseeno ali je vroče zunaj +25, ali pa +37 stopinj Celzija. V obeh primerih je vroče, kajne? Pomembno je, da bodo žitni snopi suhi in seno tudi, pripravljeni za mlačev, voda v bloškem jezeru pa topla.
Velikokrat poudarjate, kako pomembno in bogato je naše ljudsko izročilo in predvsem, da moramo spoštovati naš jezik, zdaj ko na vsakem vogalu vidimo plakate v tujih jezikih?
Res je. Bogato ljudsko izročilo imamo Slovenci, lahko smo ponosni nanj. Spoštujmo ga. Ohranimo ga, da se ne bo izgubil v poplavi računalniškega jezika, angleščine take in drugačne, pritiskov od vsepovsod, ki želijo naš jezik napraviti majhen, neuporaben, odveč.
S čim vse pa si pomagate pri napovedovanju vremena poleg ljudskih modrosti?
Z revijo 'Naše nebo', ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, kjer so vsi verodostojni astronomski statistični podatki o legi sonca, o luni, zemlji, planetih in drugih nebesnih telesih in pojavih. Pomagam si tudi z Nasinimi podatki in podatki evropskega vremenskega centra, največ pa s svojim koledarjem, v katerega si zapisujem, kakšno vreme je bilo vsak dan leta. Vsak dan je zemlja namreč nekje na poti okoli sonca v gravitacijskem polju in tisti dan njena lega proti soncu in drugim planetom pomeni določene vplive, ki premikajo morske, zračne, snežne mase. Gravitacija je namreč tako močna, da nam dvigne celo ocean do sedem metrov pri ekvatorju. Vplivi lune so v ljudskem izročilu upoštevani.
Slovenija je mala državica, a videti je, da ima skoraj vsako 'dvorišče svoje vreme', kot ste se nekoč izrazili.
Večkrat sem že omenil, da je v naših krajih napovedovati vreme kar zahtevna naloga. Zemljepisno smo tako raznolika dežela. Kar je običajno na Primorskem, ne velja za Štajersko; kar je značilno za Prekmurje ne velja na Dolenjskem, Notranjska z Blokami pa je sploh posebnost. Naš znani meteorolog Andrej Velkavrh je nekoč takole slikovito opisal vreme v Sloveniji: "V Sloveniji je že tako, da ima vsako dvorišče svoje vreme". Prav ima. Če vam letos z vremenom katera stvar ne bo všeč, se ne jezite na naše meteorologe. Pa tudi na mojo vremensko pratiko in name ne. Vse je namenjeno našemu dobremu počutju, uspešni setvi in žetvi in ohranjanju našega ljudskega izročila.
Kot kaže zima letos malce zamuja. Bomo v letu 2019 deležni snežnih radosti?
O tem, kakšna bo zima, so kazali predvsem poletni vremenarji. 'Kakršen julij (2018), tak bo december'. Letošnji julij je bil pisan, vroč, soparen, z nekaj deževnimi dnevi in nevihtami, skoraj brez vetrov, zato bi po ljudskem izročilu moral biti december hladen. Januar bo snežen in tako vreme se bo vleklo do poznega februarja. Vmes bosta dve sicer otoplitvi ob polni luni, a malce bolj se bo ogrelo šele okoli Matije, 24. februarja. V marcu in aprilu pa bo še dvakrat snežilo.
Kaj pa sneg, koliko ga bo po ljudskem izročilu?
Višino snežne odeje napoveduje Barbara (4. dec.). Takrat ni bilo niti v Ljubljani niti na Blokah niti sledu o snegu. To pomeni, da bo to zimo najbrž malo snega, a to seveda ne pomeni, da ga sploh ne bo. Bo zapadel, malo ga bo in takrat bomo imeli veliko sitnosti z njim. Proti Trem kraljem (6.1.) pa se bo začelo močno sneženje, tako kot letos (2018). Se še spomnite? Zima je kar odlašala, potem pa je naenkrat prišla in vztrajala do konca aprila. Še o Luciji recimo kakšno besedo. Že Primož Trubar je vedel: 'Lucija krati dan, to ve vsak faran'. To je dvanajst najbolj kratkih dni v letu oziroma dvanajst najbolj dolgih noči v letu. Ljudske izkušnje o teh dneh pravijo takole: 'Dnevi od Lucije do božiča vreme vseh mesecev oznane'. Zapišimo si jih in dobili bomo približno vremensko podobo prihodnjega leta. Takole gre. Trinajsti december, dan sv. Lucije, kaže na vreme v januarju. Štirinajsti december kaže vreme v februarju in tako naprej do svetega večera 24. decembra, ki je pokazal kakšno bo vreme v decembru 2019. Zapišite si tudi, kakšen veter je pihal na sveti večer, kajti 'Kakršna sapa vleče na sveti večer, taka bo vlekla celo leto', pravi ljudska modrost. To ne pomeni, da drugih vetrov ne bo. Bodo. Prevladoval pa bo ta. Ker se je macesen osul precej pozno, to pomeni, da se bo sneg znal obdržati. 'Macesen se vedno na kopno obleti, prej sneg ne obleži.' Tudi letošnja zima bo po Heršlovem ključu nestanovitna. Sneg bo, a bodo takoj odjuge, zato bo sneg bolj 'plundrast', bolj malo bo sneženih lepih dni.
Bo morda, če je bil že božič zelen, vsaj novo leto belo?
Novo leto 2019 bomo pričakali v torek 1. jan. 2019 ob 00:00 uri. Okoli novega leta nas čaka megleno, pusto vreme po dolinah.
Lahko morda pričakujemo sneg za veliko noč, glede na ljudski rek: 'božič zelen, velika noč snežena'?
Ja, ljudske izkušnje pravijo takole: 'Zelen božič, bela velika noč'. Po mojih izkušnjah iz preteklih let, ta rek zelo drži. V aprilu nas čakata sneg in hladno vreme.
Kaj pravijo ljudske izkušnje za leto 2019?
Na splošno si obetamo povprečno leto. Pomlad bo pozna in kar hladna. Poletje kot se nam kaže bo suho in ne preveč vroče. Vetrov bo malo pa še hladni bodo. Jesen se nam spet obeta nekaj 'babjih' poletij. Zima pa … No, počakajmo še za hip, da nam obete pokažejo svetniki Aleš, Mihael, Martin in drugi. Zna se zgoditi, da bo bolj zgodnja kot letošnja.
Kdaj nas bo razveselila pomlad?
Pomlad se bo kot kaže odmikala, saj je bila jesen 2018 dokaj topla, s kar tremi 'babjimi' poletji. Prvo je bilo od mlaja do luninega krajca v septembru, drugo od luninega krajca do prvega krajca v oktobru in tretje v novembru okoli martinovega. Zima se bo vlekla skoraj vse do sredine aprila, morda celo do svetega Jurija (24. aprila), zato nikar ne pospravite težkih plaščev do tedaj. Vsem damam se za izraz 'babje poletje' iskreno opravičujem. Izraz sem vzel iz ljudskega izročila. Maja bo v začetku še hladno, šele malo pred Urbanom (25. maj.) se bo iznenada močno segrelo in 'gagali' bomo od vročine in imeli težke dneve.
Kaj pa poletje?
Splošno mnenje o poletju naj bi dal Gal (16. okt. 2018). 'Gal, moker ali suh, prihodnjega poletja ovaduh'. Vendar vam povem, da Gal še nikoli ni zadel prave podobe vremena. Za razliko od pregovorov o macesnu, Barbari in Luciji, me je ta vedno pustil na cedilu. Poletje bo lepo in ne prevroče. Posebej avgust bo lep, spridilo se bo v zadnjih dneh. V začetku bo poletje sicer malo cagavo, junij bo malo tako in malo drugače, kot vsi rožni meseci. Junija se bo le segrelo, vsaj proti koncu meseca bo lepo. Bo pa nekaj hladnih dni v začetku julija. Pomembna mejnika po ljudskem izročilu poleti sta Aleš, ki napove, kakšna bo zima, in Jakob, ki mu pravimo poletni božič, on pokaže prihajajočo zimo. Lepo poletje se bo vleklo, z nekaj nevihtami, do 15. avgusta (Velika maša). Če bo po tem mokro in nevihtno, bo to pomenilo nestanovitno zimo.
Je že možno napovedati jesen?
Za jesen je še težko reči, lahko si obetamo tri valove toplega vremena, po Martinu, pred Mihaelom in okrog Gala, 15. oktobra.
Če se ozremo na leto 2018, kakšno letino smo imeli?
Poželi smo pravočasno v suhem vremenu, žetev je bila kar obilna. Sena je poln kozolec, vino pa tako dobro kot že dolgo ne. Sadja toliko, da ga nismo mogli vsega pobrati. Drv je tudi dovolj. Tista nevihta konec avgusta, nam je sicer zdrla pot, ki pelje na njivo in poplavila vrt. Vendar, če pogledam tako malo čez palec, je bilo letošnje leto prav dobro.
Kakšna pa bo letina v prihajajočem letu? Koliko bo medu in kakšno bo vino?
Letina bi znala biti dobra. Zdaj je še preuranjeno reči, a nekaj mejnikov kaže na lepo letino. Gobarsko letino pa bo februarja napovedala Polona (9. februar). Trta bo bogato obrodila, s čebelami pa bi znal biti križ. Videti je, da bosta marec in april bo hladna. To je za čebele slabo. V marcu in aprilu mora biti toplo, da je razvoj čebelje družine hiter in močan. Tudi junija kaže na deževno vreme. Takrat pa je čebelja paša najbolj bogata. Morda pa kakšen zavetnik čebelarjev le poseže vmes in obrne vreme v pravo smer.
Letošnje leto bo po kitajskem horoskopu v znamenju merjasca. Začelo se bo ob mlaju 4. februarja 2019 in trajalo do mlaja 20. januarja 2020. Zanimajo vas tudi vplivi kitajskega koledarja, oziroma za dobro voljo radi poveste tudi, kaj se nam obeta glede na napovedi kitajskega horoskopa.
Kitajski koledar je najstarejši almanah o nebesnih pojavih in njihovih vplivih na življenje in človeka. Tudi na vreme. Kitajsko novo leto se bo pričelo 5. februarja 2019 v znamenju merjasca. Zanimivo je, da ima kitajski koledar dvanajst znamenj, tako kot evropski. Poimenovana so podobno kot naša, po živalih. Lastnosti posameznih živali opisujejo posamezna mesečna obdobja te, lastnosti potem pripisujejo tudi ljudem rojenim v teh znamenjih. Za razliko od evropskega označuje kitajski koledar tudi celo leto. Skoraj celo prihodnje leto bo torej v znamenju merjasca.
Kakšno leto obeta to znamenje?
Merjasec je odločen in tankovesten. Je velik kavalir, omikan, dober, prizanesljiv, krasi ga dobrota in verjame v dobro pri ljudeh. Je redkobeseden, vse stori premišljeno do potankosti. Nanj se lahko zanesemo. Vendar se Merjasec hitro sprijazni s porazi. Če stopi na napačno pot, bo za storjeno napako kaznoval samega sebe. Zavlekel se bo v kot in tam ostal do kraja, v blatu. Veliko da na ugled, je toleranten do drugih ljudi, pa tudi nastopač, velik materialist in ukazovalen.
Leto bo polno energije, dejanja bodo izpeljana do kraja. Prijateljstva stkana v tem letu bodo dolgotrajna. Merjasec namreč ostane prijatelj do konca. Da bi to res veljalo tudi v politiki.
Kaj to pomeni za dogajanje po svetu?
Leto bo slabo za trgovanje in finance. Kar nekaj finančnih pretresov bo v tem letu. Prvi začetki nove recesije se bodo začeli prav na Kitajskem in vplivali na ves svet. Tudi evro bo s težavo ohranil svojo vrednost in trdnost. Brexit bo povzročil vrsto pretresov v Evropi in po svetu.
V prihodnjem letu napovedujejo kar nekaj naravnih nesreč. Velike poplave v Angliji, hud potres v Nepalu, velika eksplozija plina v severni Ameriki, hudo ladijsko nesrečo na Atlantiku. Morda bo res tako, če verjamete v horoskope.
Radi poudarite, da smo odgovorni za naravo in da moramo paziti na svet okoli nas in da zavidate svojemu dedu Matiji, ker je živel v tako lepem času in užival v čisti naravi.
Storimo vse, kar je v naši moči, da obdržimo naravo tako lepo, kot so jo nam izročili naši predniki. Z nekaj malega truda bo okoli nas manj smeti, bolj čist zrak in v studencu za vasjo kristalno čista voda. Da, z nekaj malega truda se to da doseči. Le pohlep po brezobzirnem bogatenju moramo premagati. Stopimo skupaj v teh prizadevanjih. Za naše vnuke gre. Bodo lahko pokazali na nas s takim spoštovanjem, kot se mi spominjamo naših dedov?
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.