Cirque du Soleil: Velikansko kolesje, ki proizvaja sanje

Delujete v treh različnih svetovih, režirate na odru, na področju upodabljajoče umetnosti ter umetnosti klovnovstva, režirali pa ste tudi zaključne prireditve olimpijskih iger. Se take stvari sploh lahko primerjajo s predstavami Cirque du Soleil ali gre za povsem različne svetove?

Od začetka sem deloval v gledališču, kjer se lahko dotakneš številnih stvari, od opere, gledališča in tako naprej. Gledališče je zares veliko kolesje, ki proizvaja sanje. Ko sem bil mlad, sem treniral gimnastiko, zato poznam telesno govorico igralcev, ko sem osvojil svet cirkusantstva, ni bilo lahko, a je bil to vseeno svet, ki sem ga lažje razumel. Izkušnja s Cirque du Soleil je zagotovo unikatna, saj je to kraj, kjer lahko kreiraš zelo sofisticirane produkcije, saj je ena od največjih izkušenj, kar sem jih imel do zdaj. Podobno je bilo tudi z olimpijskimi prireditvami. Da s svojo druščino, z nekaterimi sodelujem že 40 let, še vedno potujem po svetu, je seveda neverjetno čudovita izkušnja.

Kaj je torej za vas kot režiserja tako velikega in spektakularnega šova največji izziv, kaj želite posredovati občinstvu, ki si pride ogledat predstavo?

S predstavo Corteo želimo nadaljevati slog in tradicijo Cirque du Soleil, hkrati pa porivamo letvico drznosti in novih rešitev ter tako najdemo nove in nove izzive. Moja poetika je tudi morala najti dialog z akrobatskimi izzivi in menim, a nam je s scenografom to uspelo, da smo ustvarili mitologijo v gledališču, kako lahko drugače vidite šov Cirque du Soleil, kar boste lahko videli tudi decembra v Ljubljani. Poseben oder na sredini, z gledalci okoli njega, vse podobe nekako lebdijo pred vašimi očmi. Percepcija je tako spremenjena, kako stvari vidimo in jih dojemamo, da nastane nov izziv in čudovita predstava.

Oder temelji na Eifflovem stolpu v Parizu, bi rekli, da gre za ravnovesje v zgodbi, da primerjamo igralske predstave z vsem, kar pravzaprav vidimo na odru?

Ustvarili smo nekaj precej filmskega, saj je tudi scenograf sodeloval pri precej filmih, torej smo poskušali ustvariti estetske elemente, ki so nam všeč. Ustvaril sem formo, harmonijo med prizoriščem in igralci (plesalci, gibalci), ki jo lahko razumete, estetska pravila, ki so po eni strani formalna, po drugi pa tudi metaforična.

Koliko ste vpleteni v predstave, ki jih izvajate na turneji, ali je vaše glavno delo opravljeno prej, ko je predstava nastajala, in ne več toliko zdaj, ko jo ponavljate večer za večerom?

Cirque du Soleil ima močno in številčno ekipo, da lahko ohranja duh predstave z umetniškega vidika, saj je potrebno veliko energije, da to ohranjamo več desetletij. Sam sem vedno na voljo, če je potrebna pomoč ali če me kdor koli potrebuje. Ko nastanjo težave, me dostikrat pokličejo in vprašajo za mnenje, tako da sem ves čas zelo blizu ekipe same predstave, ne samo zato, ker so mi všeč ljudje, ki jo delajo, temveč tudi zaradi dejstva, da gre pravzaprav za mojo družino.

Če se spomnite, koliko traja taka produkcija, od prvih priprav, do končnega izdelka?

Več ali manj, vse skupaj nam je vzelo okoli petnajst mesecev.

V katerem smislu je Corteo drugačen, unikaten v primerjavi z ostalimi predstavami Cirque du Soleil ?

Izziv, da vsakič narediš nekaj posebnega, je bil po mojem uspešno izveden. Saj je poln duha in tradicije Cirque du Soleil, zgodba, zaplet, akrobatske točke, vse je precej unikatno. Ko smo predstavo pred dvajsetimi leti začeli igrati po svetu, so se pojavile celo kopije te predstave, ko se to zgodi, potem veš, da smo ustvarili nekaj posebnega in edinstvenega.

Ljudje pa seveda vedo, da če bodo prišli pogledat Cirque du Soleil predstavo, da lahko pričakujejo kakovost in nekaj, kar morda prej še niso videli ali doživeli?

Že od samega začetka smo sledili posebni logiki, da smo vedno ponudili nekaj novega, od spektakularnih šovov v Las Vegasu, pa nato tudi drugod po svetu. Ljudje vedno radi pridejo, da bi videli nekaj posebnega, kakovost, ki je ni mogoče videti nikjer drugje. Dogaja se dialog med predstavami in publiko povsod po svetu, vsaka predstava je unikatno doživetje, zagotovo.

Tudi v Sloveniji smo imeli zmagovalko sedme sezone šova Slovenija ima talent, akrobatko Tjašo Dobravec, ki je bila sprejeta v Cirque du Soleil in si je tako izpolnila sanje. Katere so lastnosti, ki jih mora imeti nekdo, da ga sprejmete v svoje vrste?

Človečnost, po moje je to osnovna lastnost. Ko narediš nekaj v televizijskem šovu, narediš točno tisto, kar želiš in si to ti in nihče drug. Za delo v močni in delikatni skupnosti, v sklopu katere potuješ po svetu, ne potrebuješ samo talenta, ker si pač v nečem dober, temveč si sposoben deliti to z ljudmi iz različnih držav, z različnimi predstavami o življenju, drugačnih ver in kultur. Biti moraš skromen in človeški ter verjeti, da je prijateljstvo osnova, da lahko kaj takega sploh počneš.

Kakšne so vaše umetniške želje, vizije za prihodnost?

Rad bi še naprej delal s svojimi prijatelji, imam pa željo tudi po enostavnejših, manjših projektih, ne nujno samo velikih. Včasih se rad spoprimem s težko potjo na kakšno goro, včasih pa grem rad z mamo na sprehod ob jezeru.