Banksyjeva dela so prispela tudi v Ljubljano. Celotna kariera angleškega uličnega umetnika, ki ga svet pozna le pod imenom Banksy, je prekrita s tančico skrivnosti, za njegove grafite se zbiratelji umetnin skorajda tepejo, na dražbah se prodajajo vrata, ki jih je porisal, in celo kosi zidov. Umetnik, ki je zelo kritičen do današnjega sveta, se s svojimi deli pojavlja celo na vojnih žariščih, nekateri pa domnevajo, da ne gre le za eno osebo, temveč bi se lahko pod vzdevkom skrivalo več ljudi.
"Banksyjevo razstavo lahko narediš na tri načine. Prvi in najboljši je ta, da jo Banksy naredi sam, ampak to se verjetno pri nas ne bo zgodilo še lep čas, ker tistih nekaj razstav, ki jih je naredil, so bile v velemestih Los Angeles, New York, London, Bristol, zato mislim, da je tukaj še nekaj časa ne bo. Druga varianta, ki je trenutno najbolj popularna po Evropi in kar se največkrat dogaja je, da greš na Google, potegneš dol 50 njegovih grafitov, jih sprintaš na folijo in polepiš galerijo. Nato sprintaš še 30 njegovih grafik in imaš njegovo razstavo, ki izgleda super, ampak to ni to in niti ni pravi način, kako se te stvari lotiti. Tretji način pa je, da poiščeš zbiralce, ki imajo ta dela in jih skušaš prepričati, da ti posodijo te stvari za razstavo, kar je nam uspelo. Vse, kar lahko vidite na tej razstavi, je prava stvar. Grafike so res njegove grafike, ki jih je naredil s certifikati, tisto, kar so njegove druge intervencije in kar koli je v tej galeriji, je res od Banksyja oziroma od ljudi, ki so z njim tudi sodelovali na določenih projektih," nam je razložil kurator razstave David Rjazancev.
Da Banksyjeva dela dosegajo astronomske cene, je znano vsem ljubiteljem umetnosti, po več deset tisoč evrov pa na dražbah dosežejo tudi umetnikove grafike. "Banksy se zaveda, da lahko do njegovih stvari zdaj pridejo samo še tisti, ki imajo dovolj denarja, da si kaj takšnega lahko privoščijo. Zaradi tega je približno tri leta nazaj, ko je v Londonu odprl pop-up trgovino (trgovine, ki so tam le kratek čas) v bistvu kot galerijo, in kadar so šle mimo na primer družine z otroki ali pa cel vrtec, je prišel ven en zaposlen in jim je podaril njegove originalne grafike," razloži Rjazancev in pokaže na grafiko podgane, ki je bila med podarjenimi deli. Ob tem dodaja, da je bila to ena od umetnikovih potez, s katero je omogočil, da so do njegovega dela prišli tudi tisti, ki si ga drugače ne bi mogli nikoli privoščiti.
Kaj pa vprašanje, ali Banksy deluje sam in ali naredi tudi vsa dela sam? "Splošen konsenz je, da je grafite sam naredil, vse, kar naredi s šablono, sam naredi, tudi grafike sam naredi, ko pa je izdal serijo slik, pa so se ljudje začeli spraševati, ali res lahko tako dobro slika. Ena najbolj znanih, če ne najbolj znana je olje Monkey Parliament, ko je to olje prišlo ven, pa so se začeli spraševati, če je to res Banksyjevo delo. To je bilo leta 2013, dve leti nazaj pa je Mason Storm, umetnik, ki je z Banksyjem že sodeloval pri projektu Dismaland, izdal serijo svojih grafik Monkey Parliament. Takrat je tudi dejal, da sicer Banksy zelo dobro dela, ampak Monkey Parliament pa je očitno on naredil namesto njega," odgovarja Rjazancev in pokaže sliko, ki je na ogled tudi v Ljubljani. Ob tem dodaja še: "Mi vidimo umetnike kot, da so vse sami naredili, Michelangelo, Rafael ali pa današnji, ampak v resnici ti najbolj znani umetniki imajo delavnice in v resnici cele tovarne. Danes najbolj znani Damien Hirst ima 300 zaposlenih, Jeff Koons je imel 300 zaposlenih, a je rekel, da bo zdaj začel printati več stvari in jih bo 100 odpustil, ampak to so vse ogromne ogromne delavnice. Banksy je vse stvari sam delal, ampak pri oljnih slikah pa se postavlja to vprašanje, tukaj pa se lahko obiskovalci sami prepričajo in ustvarijo mnenje, kdo je to naredil."
Razstavo si je že ogledalo tudi nekaj znanih obrazov, med njimi vplivnici Nina Grilc in Katarina Benček. "Nekaj del od Banksyja poznam že od prej, predvsem mi je všeč sporočilo za njegovimi deli. Jaz osebno imam rada stvari, ki imajo neke globlje pomene in sporočajo nekaj pomembnega, kar hočemo sporočiti večji množici ljudi. Provokativne, ampak na pravi način," pravi Grilčeva, ki ji je v spominu najbolj ostala slika Save or Delite (Greenpeace) z Disneyivimi junaki, presenetila pa jo je tudi zgodba o sliki Deklice z balonom, ki je bila razrezana v istem trenutku, ko je bila kupljena. Ob tem izpostavlja, da je poleg del zanimivo tudi vodstvo po razstavi, saj je bilo podanih veliko informacij, ki jih prej sama ni poznala.
"Ekstra je to, da so to res originalana dela, se pravi niso neka natisnjena dela, ampak so v bistvu res izposojena iz galerij, tako da me je že to navdušilo. Vidimo nekaj, kar je Banksy res ustvaril s svojimi rokami. Težko pa bi izpostavila en kos," pa svoje prve vtise opiše Benčkova, ki pravi, da je za umetnika prvič slišala pred več leti, ko je še živela v Los Angelesu, v Sloveniji pa se o njem še ni veliko govorilo. Privlači jo tudi misterioznost, ki ga obdaja in seveda identiteta, ki jo že toliko let uspešno skriva. "Všeč mi je tudi to, da je na strani malih ljudi, če lahko tako rečem. Da je kot nek zagovornik in to mi je bilo vedno zelo lepo. Zdi se mi, da ima srce na pravem mestu," pa še dodaja.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.