'Almodovar je Madridu vrnil, kar mu je mesto dalo kot njegova muza'

Letos mineva 50 let, odkar je Pedro Almodovar leta 1974 v Madridu s svojim prvim kratkim filmom začel filmsko kariero.

"Zgodba o Pedru Almodovarju in Madridu je zgodba o njegovi povratni ljubezni. Pedro Almodovar je Pedro Almodovar zaradi Madrida," je za AFP povedal komisar razstave Pedro Sanchez. "Almodovar je Madridu vrnil vse, kar mu je mesto dalo kot njegova muza," je povedal in dodal, da se mnogi tujci prvič srečajo s špansko kulturo in Madridom prav prek Almodovarjevih filmov.

V razstavo je vključena tabela, ki prikazuje, kolikšen delež dogajanja v posamičnih Almodovarjevih filmih se odvija v Madridu. Od šestodstotnega v drami Koža, v kateri živim iz leta 2011, pa do 100-odstotnega v sedmih filmih. Med njimi je tudi romantična črna komedija Ženske na robu živčnega zloma iz leta 1988, ki je pomenila mednarodni preboj.

Almodovar se je leta 1967, v zadnjih letih diktature generala Francisca Franca, preselil v Madrid iz majhne vasice v Kastiliji-La Manchi, ko mu je bilo komaj 17 let. Kot je povedal, se v Madridu nikoli ni počutil kot tujec. Po Francovi smrti leta 1975 pa je postal ključni del subkulturnega gibanja v Madridu, imenovanega la movida, za katerega sta bila značilna rušenje tabujev in svoboda izražanja.

Po Sanchezovih besedah je Almodovar, tako kot Madrid, "transgresivna, večplastna, kritična, odprta, zabavna, svetovljanska in prijazna osebnost".

V razstavo je vključen tudi zemljevid Madrida, na katerem je označenih 272 lokacij, ki so se pojavile v njegovih filmih. Španski režiser se je izogibal znamenitostim in se je raje podal na delavska območja, kot je Vallecas, ter kraje, kot so bolnišnice, taksiji, bari in pokopališča, kjer ljudje živijo vsakdanje življenje.

Eden njegovih najbolj kultnih prizorov je bil posnet prav pred pročeljem stavbe, v kateri je na ogled razstava, in sicer v filmu Zakon želje iz leta 1987, ko čistilec mestnih ulic lik Carmen Maura na njeno željo na vročo poletno noč poškropi s cevjo.

Almodovar je tudi poznan po uporabi živih barv, kar je po njegovih besedah "način maščevanja" za siva leta Frankove diktature, je povedal Sanchez. Za film Bolečina in slava iz leta 2019 pa je je preuredil svoje madridsko stanovanje in pri tem uporabil nekaj svojih foteljev.

Ob obisku razstave pred uradnim odprtjem je Almodovar povedal: "To je moje življenje."

Razstavo zaključuje videoposnetek dela govora, ki ga je imel leta 2018, ko ga je madridska mestna hiša razglasila za posinovljenca mesta.

"Prišel sem predvsem zato, da bi odšel iz vasi, se malo urbaniziral in nato odšel živet v Pariz ali London, vendar sem, ne da bi se tega zavedel, kar ostal," je povedal režiser. Dodal je: "Zdaj lahko rečem, da bomo jaz in moji liki še naprej živeli tukaj."

Razstava bo na ogled do 20. oktobra.