Prva številka stripa Alan Ford je v Italiji izšla leta 1969, pred dobrimi 50 leti, ko sta ga ustvarila scenarist Luciano Secchi (Bunker) in ilustrator Roberto Raviola (Magnus). Že leto pozneje se je zaradi domiselnih dialogov, črnega humorja, zbadljive satire, risarske kakovosti in izjemnega prevoda Nenada Brixyja hitro razširil po balkanskem polotoku in se vkoreninil v naš kulturni prostor.
Strip je smešil vse podkupljive, neusposobljene in zmanipulirane skupine ljudi na svetu, pred bodicami niso bili varni ne bogati ne revni, ne grdi ne lepi, ne pošteni ne lopovi. Zapleti so bili absurdni, presenetljivi, duhoviti in politično nekorektni. Nekateri izreki in krilatice so ponarodeli, vplive stripa pa je bilo čutiti tudi v glasbi (Prljavo kazališče) ter v filmih (Maratonci tečejo častni krog, Kdo neki tam poje, Smogovci). Zanimivega ga danes delajo tudi aktualni politični in družbeni dogodki, ki postavljajo ta strip za preroka.
"Alan Ford je prvič v Italiji pravzaprav izšel že leta 1961, to je bil znanstvenofantastični strip z vesoljskimi junaki, ki je bil v bistvu španski Johnny Galaxy, pri tej hiši pa je že delal Bunker, ki mu je potem dal ime Alan Ford. Izšlo je nekaj številk, potem pa so tega junaka upokojili. Leta 1967 je nato nastal prvi scenarij za Alana Forda, kot ga poznamo," je takoj na začetku razložil Rok Glavan, avtor razstave Alan Ford teče častni krog, ob njegovi 50-letnici, ki se prav zdaj zaključuje v ljubljanski Narodni galeriji.
"Z razstavo smo želeli prikazati likovnost Alana Forda, zato tudi Narodna galerija, kjer smo lahko table primerno umestili v prostor, da je prišla do izraza likovnost in se vidi, kako je risba nastajala. Da pa ne bi bila samo ena dimenzija, smo prostor opremili z ambienti, kjer smo prebirali Alana Forda, tako imamo šolsko klop, dnevno sobico in seveda tudi prostor, kamor gre tudi cesar peš. Tematsko predstavljamo prvih 75 epizod, ki sta jih ustvarila 'očeta' tega stripa, Magnus in Bunker, imamo pa še tri naslovnice iz kasnejših epizod, ker tistih iz prvih 75 nismo mogli dobiti. Poglavja smo tako naredili po likih, od Številke 1 (Broj 1), Šefa, Jeremije, Sir Oliverja, Boba Rocka, Grunfa in seveda Alana Forda," je zasnovo in koncept razložil Glavan.
Leta 2017 je bila v Rimu največja razstava Alana Forda, ko so na ogled postavili 30 originalnih tabel Alana Forda, 25. maja letos pa je bila v Milanu ob 50-letnici nova razstava, ki so jo odprli tri dni pred ljubljansko razstavo, na kateri so imeli 49 tabel iz prvih 75 epizod, kar pomeni, da je slovenska s 162 tablami največja svetovna razstava Alana Forda. V Zagrebu so imeli prav tako razstavo in jih je bilo okoli dvajset iz različnih obdobij, ne samo iz obdobja Magnusa in Bunkerja. "Vse imamo iz ene same slovenske zbirke, slovenski zbiralec je načrtno zbiral in jih kupoval na dražbah v tujini in po galerijah stripovske ilustracije. Cena za table iz obdobja Magnusa in Bunkerja se gibljejo od 600 evrov naprej, če je iz prve epizode je vsaka tabla 2500 evrov, če je na njih Superhik, je cena med tremi ali štirimi tisočaki, če je sekvenca, je to od petnajst do dvajset tisoč evrov," nam je o številkah in vrednosti tabel namignil Rok.
"Včasih smo se Alanu Fordu smejali, danes pa ga živimo," je pomenljiva izjava Aleksandra Bucha, ljubitelja stripov, založnika in lastnika striparnice, o čemer ima svoje mnjenje tudi Glavan. "Ja, nekoč smo se mu smejali, danes pa lahko mularija to doživi na vsakem koraku. Kako ljudje brskajo po smeteh, ljudi, ki se borijo za vsak evro. Pred 50 leti je imel narod še težnje po spremembi sistema, danes pa smo prišli do konca in ne vemo, kaj bi se še lahko spremenilo. Zame je posebej rezprezentativna mala črna knjižica Broja 1, kar večkrat omenim, ko v eni epizodi skuša policaj odpeljati Boba Rocka v zapor, mu stopi v bran Broj 1 in iz knjižice prebere, da se je policaj 1234 poročil z bogato vdovo, jo dobro življenjsko zavaroval, nato pa je revica padla pod cirkularko. Nekaj, kar dandanes lahko beremo v črni kroniki. Imamo pa še kar nekaj afer, od politike pa do gospodarstva. Alan Ford je priročnik za prihodnost, bolj kot Nostradamus, lažje je napovedal, kaj se bo zgodilo," je prepričan.
Prva epizoda Alana Forda je izšla leta 1969, že takoj naslednje leto pa je strip začel izhajati v Jugoslaviji, v genialnem prevodu Nenada Brixyja. "Sam v šali večkrat rečem, da so nam Italijani podtaknili veliko neuporabnih stvari, ki pa so se pri nas odlično prijele, od fičkov, stoenk in unotov. Tudi Alanu Fordu v Italiji sprva ni kazalo kaj prida, dokler ni prišla epizoda 26, ko se je pojavil Superhik, in sta se prodaja in posledično naklada krepko dvignili. Edina epizoda, ki ni izšla v običajnem vrstnem redu, je bila deseta epizoda Formule, v kateri so bili Rusi, seveda je to neuradna razlaga, prikazani kot slabi fantje. 125. epizoda Višja rasa pa je precej 'okrancljana' z nacisitično simboliko," razlaga Glavan.
Alan Ford se je krepko zasidral v naš kulturno-družbeni prostor in hkrati postal pomemben ventilček. "Vedno je bil proti vsaki oblasti, poln politične nekorektnosti, zobe kaže tako debelim, suhim, lepim, grdim, revnim, bogatim, iz vseh se norčuje. Zato nam je bil simpatičen. Tak ventil bi potrebovala vsaka oblast, v času SFRJ smo imeli sicer kar nekaj takih ventilov, Slovenci smo imeli Pavliho in Moped Show, Hrvati Nelo Erižišnik in tako naprej. Odkar smo v demokraciji, nimamo Slovenci nobenega humorističnega časopisa, humoristične oddaje pa so videti, tako kot da bi jih privlekli z Žal," je reflektiral avtor razstave.
Strip je dobil svojo priložnost tudi v slovenščini, v prevodu Brankota Gradišnika, s pričetkom leta 1993 pa do leta 1999, ko je potem zelo neredno izšlo 51 številk. "Prve številke so bile za oboževalce Alana Forda neberljive, ker jih je prevajal dobesedno, šele malce kasneje, okoli osme epizode, je začel uvajati svoje šale in v nekaterih primerih presegel Brixyja. Ko sem strip 'podtaknil' svojemu otroku, mu je bil smešen, kar pomeni, da je zadel humor" se spominja Glavan.
"Alana Forda smo ob abrahamu oživili skupaj s preostalo nekdanjo Jugoslavijo, naredili stvar, kot je treba, in kot avtor sem ponosen na to razstavo. V grobem si jo je ogledalo okoli deset tisoč obiskovalcev, kar je po mojem mnenju velika številka. Odzivi so v glavnem pozitivni, ljudje me ustavljajo na cesti in se mi zahvaljujejo. V Beogradu kar niso mogli verjeti, da imamo originalne risbe, in ne kopije. Dogovarjamo se, da bo šla razstava v Zagreb in Beograd. Ranko Novak je razstavo postavil na umetniški nivo, ki je zunaj stripa, pa vendarle mu je blizu," je o razstavi in načrtih izpostavil avtor.
Edinstvena razstava bo, kot kaže, svojo pot nadaljevala v Zagrebu in Beogradu, da pa se "alanfordovska" manija nadaljuje po Sloveniji, pa dokazuje tudi prihajajoči dogodek Zobotrebec! Alan Ford!, ki bo 16. oktobra v Mestni knjižnici Kranj, kjer bo stripar Zoran Smiljanić Roka Glavana in ljubitelja stripov Sama Pureberja pobaral o tem, zakaj je (bil) Alan Ford bolj popularen v Jugoslaviji (in tudi v Sloveniji), kot v lastni domovini – Italiji. Vstop bo brezplačen, po Fordovsko pa bodo zaračunavali zgolj izhod. Za zadnji krog po razstavi pa bo za marsikoga kot nalašč tudi druga oktobrska nedelja, ki četudi bo sončna, ne bo izgubljena, če jo boste posvetili Alanu Fordu ...
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.