Zala Djurić: Mojo predstavo je gledala tudi Meryl Streep

Pasje občinstvo, sicer pa midve z Zalo Djurić za mizo, na katero sem za dobrodošlico zvito postavila dva kozarčka rakije (v resnici je bila voda, brez skrbi) in njeno drugo pesniško zbirko Ljubavi, ki jo je javnosti domiselno predstavila pred dvema tednoma prav ob kozarčku žganja. "Rakija se mi je zdela taka sarajevska fora, zabavna podlaga ob izdaji in predstavitvi pesniške zbirke," je povedala mlada pesnica, ki jo ideje najpogosteje zadenejo kot strela z jasnega: "Se mi je že zgodilo, da sem spala in me je to zbudilo, pa sem potem nekaj napisala, res ni pravil. Ko si ljubezen, te ljubezen vedno najde in kar ne neha dreti v tvoje življenje."

 26-letno Ljubljančanko poznamo sicer predvsem kot igralko. Že odkar pomni, je vedela, da bo to njena karierna pot, pisanje in igranje sta namreč njeni veliki ljubezni. Pri 18 se je zato odločila, da bo šla v New York študirat igro. "Življenja v študentskem kampusu si nisem mogla privoščiti, ker je čisto predrago," je takoj zavrnila mojo filmsko iluzijo o študentskih naseljih. "Prvi dve leti sem bila v preživetvenem pogonu, ker je New York ogromno mesto in je res težko preživeti." A trud se je poplačal, ko je v tretjem letniku v enem izmed večjih gledališč uprizorila lastno predstavo. "Bila sem edina, ki ni bila Američanka, najmlajša in edina, ki je bila sama na odru." Kot da to ne bi bilo dovolj, je sedela med občinstvom tudi slavna igralka Meryl Streep. "Sem upala, da ji je bilo všeč," se je ob spominu skromno zasmejala Zala, ki se med samo predstavo še ni zavedala, da ji je ob koncu zaploskala tudi ikona Hollywooda.

Tudi v Sloveniji, kamor se rada vrne, saj je tu njena baza, njen dom, se je med snemanjem filma Dedek gre na jug družila z igralci, kot so Boris Cavazza, Dario Varga, Vlado Novak, Jonas Žnidaršič in drugi, kar jo je sprva zaradi prevelikega spoštovanja omejevalo. "En dan pa sta Boris in Vlado prišla k meni in mi rekla: Ej, Zala, mi smo zdaj prijatelji, tikamo se in ustvarjamo skupaj."  Njena posebnost je tudi način vživljanja v igralske vloge. Za vsak lik namreč napiše cel življenjepis: "V to zajamem, kaj ta oseba zajtrkuje, kdo so njeni prijatelji, kakšno glasbo posluša, celo za vsakega izberem drug parfum." Pot jo skoraj vsako leto zanese tudi na filmski festival v Sarajevu, kjer ima babico. Zakaj cel teden takrat živi od ajvarja in pite s krompirjem, kdo je Zala za štirimi stenami, kdaj pleše, kakšen nenavaden hobi skriva, zakaj ne mara govoriti o svojih bližnjih, ter kateri pogovori so ji mučni in trapasti, pa izveste s poslušanjem Popkasta. Kot tudi koliko krat naju je zmotil prikupen Žaba.