Umrl srbski pisatelj in prevajalec David Albahari

Ob novici o smrti sta po pisanju srbske tiskovne agencije Tanjug sožalje pisateljevi družini, prijateljem in ljubiteljem njegovega dela izrekla srbski predsednik Aleksandar Vučić in premierka Ana Brnabić. Vučić je na Twitterju pisatelja opisal kot "enega kultnih ustvarjalcev naše literarne scene, čigar dela so vedno pritegnila nerazdeljeno pozornost bralske javnosti". Ana Brnabić je med drugim zapisala, da je Albahari s svojo ustvarjalnostjo in izjemnim talentom ne le "prispeval k bogastvu naše kulturne scene, tako za odrasle kot za najmlajše generacije, ampak je s svojimi prevajalskimi sposobnostmi tudi pripeljal svet in svetovno misel v Srbijo".

Albahari se je rodil leta 1948 v kosovski Peći. Njegova prva knjiga, zbirka zgodb Porodično vreme (Družinski čas), je izšla leta 1973, pet let pozneje je izšel njegov prvi roman Sudija Dimitrijević (Sodnik Dimitrijević). Je avtor več romanov in zbirk zgodb, njegove knjige so prevedene v 21 jezikov. Prevedel je številna dela ameriških, britanskih, avstralskih in kanadskih pisateljev, med njimi Saula Bellowa, Isaaca Bashevisa Singerja, Vladimirja Nabokova, Margaret Atwood, Sama Sheparda in drugih. Med letoma 1973 in 1994 je delal v uredništvih več beograjskih ter novosadskih revij in založb.

Med literarnimi priznanji, ki jih je prejel, velja omeniti Andrićevo nagrado, nagradi Stanislava Vinaverja in Branka Čopića, nagrado NIN za najboljši roman leta in mednarodni nagradi Balkanika in Most-Berlin. Leta 2012 je na mednarodnem literarnem festivalu Vilenica prejel nagrado vilenica. Predsednik žirije Andrej Blatnik je v utemeljitvi nagrade Albaharijevo pisanje označil kot "prozo sprememb in praznine". V njej je, kot je zapisal, veliko nedorečenega, prepuščenega bralcu. Temu namreč Albahari na pripovednem krožniku ne postreže z vsem, ampak ga stalno postavlja pred prekoračevanje mej in zapolnjevanje vrzeli, česar pa ne počne le z znotrajbesedilnimi izraznimi sredstvi, ampak tudi z izbiro kontekstov.

Kot je še zapisal Blatnik, so vojne v nekdanji Jugoslaviji povlekle veliko ločnic, tudi v Albaharijevem pisanju. Če je bil v kratki prozi iz svojih prvih knjig mojster zamolka, prikazovanja resničnosti skozi opise praznin in tišin, v novejših knjigah nekako od Vabe (1996) dalje pisanje spremlja iskanje smisla pisateljske dejavnosti, samospraševanje, ki je poprej v njegovem opusu nastopalo skozi odmerjeno samoironijo.

Albahari je bil član Srbske akademije znanosti in umetnosti, Centra PEN in Srbskega književnega društva. Od jeseni 1994 do 2012 je živel v Calgaryju v Kanadi, nato se je preselil v Beograd. V slovenščino so prevedene tri njegove knjige – izbor zgodb Besede so nekaj drugega (Aleph, 2007), roman Vaba (Cankarjeva založba, 2008) ter roman Götz in Meyer (2013, Cankarjeva založba).