Tarn Willers o sodelovanju z Bradom Pittom: Z njim scen ne ponavljaš

V Sloveniji se je te dni mudil oskarjevec, ki je letos osvojil nagrado za najboljši zvok v filmu Interesno območje. Namen njegovega obiska je sodelovanje na Audio Forumu. "S Slovenijo imam lepe izkušnje. Tukaj sem že od ponedeljka in spoznal sem veliko prijaznih ljudi. Pri vas sem tudi zelo dobro jedel in pil. Slovensko vino mi je zelo všeč, česar prej nisem vedel," je zaupal Tarn Willers. "Tudi na predstavitvi sem se zelo zabaval skupaj s poslušalci," je še dodal. 

Predaval je na dogodku, katerega namen je poudariti pomembnost zvoka v filmu. Organizatorji si namreč želijo, da bi tudi na slovenski fakulteti uvedli smer, kjer bo možno študirati filmski zvok. Katero glavno sporočilo je želel s svojo predstavitvijo sporočiti poslušalcem? "Predstavitev sem imel skupaj s svojim kolegom Johnnijem Burnom, ki je skupaj z mano osvojil oskarja. On ni bil tukaj, z nami je bil na daljavo iz Los Angelesa. Glavno sporočilo je bilo predstaviti pomembnost zvoka pri ustvarjanja filma. Ni pomembna le slika, zvok je namreč 51 odstotkov pripovedovanja zgodbe," je razložil in v smehu dodal, da ne gre za tekmovanje, ker je tudi kamera vseeno zelo pomembna. "Obenem sva predstavila tudi najino delo producenta zvoka, ki se razlikuje od lokacije do lokacije. Včasih gremo na prizorišče, včasih smo v studiu. Johnnie denimo dela tudi v postprodukciji in poskusila sva razložiti, kako različne vloge imava pri filmih," je še zaupal, obenem pa dodal, da je zvok pri filmu resnično pomembno orodje za razumevanje zgodbe. 

Tarn večinoma dela na lokaciji, zato se na snemalnem prizorišču srečuje z različnimi izzivi. "Največji izziv je poskrbeti, da ujamemo pravi zvok, zvok, ki ga želimo slišati na filmu. Zato je na lokaciji najtežje poskrbeti, da so ljudje tiho, kar je včasih praktično nemogoče," je povedal. Obenem je bil vesel, da smo intervju z njim posneli v prazni kinodvorani, kjer je bila tišina, obenem pa tudi odlična zvočna izolacija. 

Gledalci pri filmu so sicer pogosto premalo pozorni na sam zvok. "Od leta 1927 nihče ni šel v kino, da bi gledal nemi film. Če gledaš televizijo in imaš težave s prenosom, boš kljub izgubi slike še vedno spremljal televizijo, če slišiš zvok. Počakal boš, da se slika vrne, ker še vedno lahko slediš zgodbi, saj jo slišiš. Če pa izgine zvok in ostane slika, boš šel v kuhinjo in si naredil skodelico čaja, ker ne moreš slediti zgodbi," je na slikovit način opisal, kako pomemben je sam zvok. 

V svoji karieri je sodeloval z veliko zvezdniki, eden od njih je tudi Brad Pitt, s katerim sta skupaj delala pri filmu Bes. Kako igralcu njegovega kova razložiti, da je nekaj narobe z zvokom in da bo treba sceno ponavljati? "Ko delaš z Bradom Pittom, je zvok vedno odličen in Bradu ni treba reči, naj stvari naredi ponovno. Je zelo prijazen človek in velik profesionalec. Tako tudi razume, da če se na prizorišču nekaj zgodi, se pač zgodi. Hvala bogu tako nate ne vpije veliko ljudi in tudi sam se trudiš, da jim ne daš razloga za to," je zaupal svojo izkušnjo in dodal: "Pri mojem delu je najbolj pomembno, da slediš in ujameš pravi trenutek v igri igralca. Nato jih moraš znati usmerjati. Vedno moraš biti tudi v pripravljenosti, da ujameš prav ta trenutek, saj se morda zgodi samo enkrat v življenju. Tukaj ni pogostega ponavljanja, obenem pa moraš slediti še viziji režiserja." 

Po njegovem mnenju je za njegovo nagrado zaslužno dejstvo, da se je zelo boril za to, da je lahko sodeloval pri filmu. "Sem angleški tonski mojster, ki živi na Poljskem. Ugotovil sem, da bo film prišel na Poljsko, pozorno sem spremljal producente, ki so prihajali k nam, obenem sem raziskoval, kako naj z njimi govorim, z enim od njih sem celo govoril po telefonu. Zelo sem se potrudil, da sem prišel zraven. Če ne bi verjel, da mi bo uspelo, ne bi niti poklical," je zaključil.