Pri izboru gostitelja Evrovizije tudi z grožnjami o referendumih

Kandidati za izvedbo 69. tekmovanja za pesem Evrovizije so Zürich, Ženeva, Basel in Bern v povezavi z Nemovim domačim krajem Bielom. Ponudbe so postale znane konec junija, mesto gostiteljice spektakla, ki bo potekalo v sredini maja 2025, pa bo izbrano predvidoma do konca avgusta, poroča francoska tiskovna agencija. Toda finančne zahteve gostovanja Evrovizije – in v nekaterih delih celo strah pred okultnim – so sprožile grožnje z lokalnimi referendumi, da bi zagotovili, da mesta ne bodo obremenjena s prireditvijo.

Tekmovanje namreč postavlja mesta gostiteljice v središče pozornosti, saj si je letošnji dogodek v Malmöju na Švedskem ogledalo 163 milijonov gledalcev po vsem svetu. Prav tako pozitivno vpliva na hotelsko in turistično industrijo, saj se v mesto zgrinjajo evrovizijski fanatiki, umetniki in delegacije sodelujočih držav.

Švicarski volivci so vajeni, da neposredno odločajo o tem, kako bodo porabili svoje davke, in nekateri nad morebitnimi stroški in težavami, ki bi jih povzročil prihod evrovizijskega cirkusa v mesto, niso preveč navdušeni. Po švicarskem sistemu neposredne demokracije je mogoče sprožiti glasovanje o skoraj vseh vprašanjih, če je zbranih dovolj podpisov. Manjša desničarska krščanska stranka Zvezna demokratična unija (EDU) si prizadeva za referendume proti javni finančni podpori v vsakem potencialnem mestu gostitelju. "Najbolj nas moti, da se vse bolj slavi ali vsaj tolerira satanizem in okultizem," je po poročanju javne televizije SRF dejal član izvršnega odbora EDU Samuel Kullmann.

Možnost za morebitno glasovanje bo prišla po avgustovski izbiri mesta, končno odločitev o lokaciji pa bo sprejel izdajatelj televizijskih programov SRG ob podpori Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki je lastnik Evrovizije. "Finančne obveznosti brez referendumske zahteve so seveda manj tvegane in nam nudijo večjo varnost načrtovanja," je dejal tiskovni predstavnik SRG Edi Estermann. "Vendar pa je to le en vidik obsežnega seznama zahtev," je dodal.

Evrovizija je od svojih začetkov v 50. letih prejšnjega stoletja prerasla v velikansko letno praznovanje, ki se ga nikoli ne jemlje preveč resno. Neprofitni dogodek se večinoma financira s prispevki sodelujočih izdajateljev televizijskega programa, članov EBU.

Pri Evroviziji pravijo, da mora mesto v vlogi gostitelja "glede na koristi, ki jih bo imelo", prispevati h gostovanju tekmovanja. To je lahko "finančno ali 'v naravi', kot so kritje stroškov blagovne znamke mesta, stranskih dogodkov in varnosti". Potencialna gostiteljska mesta pripravljajo pakete v vrednosti od 20 do 40 milijonov švicarskih frankov (20 do 40 milijonov evrov). Kot poročajo, naj bi največja stranka v državi, desno orientirana Švicarska ljudska stranka (SVP), razmišljala o možnostih referenduma v Zürichu in Bernu.

Na Evroviziji 2024 so "prevladovali ustrahovanje, nemiri in politična klofuta namesto umetniške veščine. Tega v Zürichu ne potrebujemo," so ocenili v tamkajšnji izpostavi SVP. V izpostavi SVP v kantonu Bern pa so Evrovizijo označili za "drag medijski spektakel", ki naj bi stal najmanj 40 milijonov švicarskih frankov. Poslanec stranke v Bernu Samuel Krahenbuhl je ocenil, da imajo Zürich, Ženeva in Basel večji finančni manevrski prostor. V Baslu so doslej opazili le malo nasprotovanja gostovanju tekmovanja, tudi pri SVP, obstaja pa tudi široko navdušenje ženevskih politikov.

Letošnja Evrovizija v Malmöju je bila ena najbolj politično obarvanih tekmovanj doslej, saj je bilo sodelovanje Izraela tarča protestov zaradi vojne v Gazi. Takšno tekmovanje pa v običajno mirni in urejeni Švici nekatere odvrača. Kot še poročajo, prepiri zaradi velikih dogodkov v Švici sicer niso neobičajni.