Neuničljiva hiša Windsor

Nihče ne ve, kaj točno se zadnje ure pred najpomembnejšim dnem princa Harryja in njegove srčne izbranke dogaja za zidovi Buckinghamske in Kengsingtonške palače. Besna kraljica naj bi jezo stresala nad zaposlenimi, ki se držijo za glavo in sprašujejo, kako so jim v sicer dobro naoljenem aparatu stvari z družino Markle tako ušle izpod nadzora. A če kaj, je 92-letna Elizabeta II. v svojem skoraj dopolnjenem stoletju na Zemlji preživela že kaj hujšega, kot je prihod 36-ločenke mešane rase.

Čista kri britanskih vladarjev

Polt tako bleda, da se skozi kožo vidi vsaka žila. Od tu se je skozi zgodovino uveljavila primerjava z modro krvjo kraljevih družin. S tem, ko so bili plemiči tako belopolti, so se že po videzu ločili od podložnikov, ki v svojem vsakdanu niso mogli ubežati sončnim žarkom. Od prvih kraljev je ločnica med izbranci in običajnimi smrtniki očitna že na prvi pogled. Za Veliko Britanijo je kljub njeni kolonialni preteklosti – ali morda prav zaradi nje – rasizem kot skodelica čaja, je v enem od nedavnih člankov zapisal britanski profesor sociologije, Kehinde Andrews.

Strah kraljeve družine pred mešanjem z drugimi rasami je očiten že od nenavadnega prijateljstva kraljice Viktorije z mladim indijskim služabnikom Abdulom ob koncu 19. stoletja. Nikoli do tedaj noben monarh ni tako odkrito kazal naklonjenosti do nekoga z drugačno poltjo. Seveda so se britanski kralji in kraljice skozi zgodovino zapletali v razmerja in imeli celo otroke s služabniki. Vendar se je to dogajalo v tajnosti, zamolčano za debeli grajskimi zidovi.

Tudi stoletje za Viktorijo in Abdulom britanska družba še ni bila sposobna narediti pravega napredka pri sprejemanju drugačnosti, kar je na lastni koži občutila princesa Diana. To, da je imela pred smrtjo razmerje z Egipčanom Dodijem Al Fayedom, je morda še edino, kar kazi njeno priljubljenost med Otočani. Kraljeva družina se ji je odrekla, že sama misel na to, da bi lahko še vedno mlada princesa zanosila z muslimanom, pa je vsem v Buckinghamski palači pognala led po žilah.

Nihče na dvoru nikoli ni sprejel ne Abdula ne Dodija. Vsaj navzven kaže, da je Meghan Markle prva, ki ji to uspeva.  Morda je Elizabeta II. v jeseni življenja ugotovila, da ji je bolj pomembna sreča svojih vnukov kot ohranjanje čiste, elitistične, plemiške monarhije. Morda pa je Harryju pri izbiri neveste popustila zgolj zato, ker ve, da njegovi otroci z Meghan nikoli ne bodo monarhi. Kakršen koli je njen motiv, če to pomeni, da bo prihodnje leto vsak peti Britanec priznal, da je rasist, in ne več vsak četrti, je s tem Otočanom pomagala narediti korak v pravo smer.

Monarhija v demokraciji

Kakšen vpliv ima kraljica na Britance, je razvidno iz vloge, ki jo v 21. stoletju še vedno nosi. Velika Britanija je ustavna monarhija. Parlament in Buckighamska palača sta globoko povezana, kraljica in vodja vlade pa glavni figuri na čelu države.

Vloga Elizabete II. na Otoku je v primerjavi z mnogimi drugimi kraljevimi družinami vse prej kot simbolična. Kraljica je tista, ki vlada. S krono in žezlom. Britanci niso državljani, ampak subjekti monarha. Država ni razdeljena na pokrajine, ampak grofije. Vladar je vsaj formalno po hierarhiji celo še močnejši od političnega vodstva, saj lahko razpusti parlament, razglasi volitve, potrdi ali izbere premierja. Pravic, ki se jim Elizabeta II. v vsvoji vladavini sicer večinoma odpovedala. A vse to je dokaz, zakaj je kraljica ena prvih, na katero pomislimo, ko razmišljamo o Veliki Britaniji, kjer si po raziskavi Ipsosa, globalnega raziskovalca javnega mnenja, kar 75 odstotkov prebivalcev želi ohraniti monarhijo.

Dejanja in mišljenje kraljeve družine zato zelo očitno vplivajo na miselnost Britancev. Elizabeta II. je največkrat upodobljena ženska na planetu. Njena slika je na milijardah poštnih znamk, kovancev, razglednic. V 60-letni zgodovini vladanja je preživela 12 premierjev in 6 papežev. Je ikona v svetu modre krvi. Zato so njene odločitve in to, kdo jo bo nasledil, tako ključni za nadaljni razvoj Velike Britanije.

Fantastični štirje

Eksluzivna, zaprta, nedostopna, vzvišena, elitistična. Brez stika z realnostjo. Razvajena. To je le nekaj pridevnikov, s katerimi Britanci opisujejo tako imenovano staro gardo v kraljevi družini.

Pri tem mislijo predvsem na princa Charlesa, prestolonaslednika, za katerega je britanski biograf Tom Bower letos razkril, da kadar koli odpotuje nekam za več dni, s seboj odnese celotno spalnico. Vključno s posteljo.

Britanci tudi zato, ker bo Charles letos star že 70, upe polagajo na mlajšo kraljevo generacijo. Ta vsaj za zdaj daje občutek, da še ni izgubila stika z običajnimi smrtniki. In da se vsaj navzven trudi vzdrževati stik z realnim svetom, navadnimi državljani in njihovim vsakdanom.

Princ William in njegova Kate sicer živita v luksuzu, a svoje tri otroke naj bi vzgajala kar se da normalno. Kolikor je to za male prince in princese seveda sploh mogoče. Vojvodinja Cambriška velja za modno ikono, obenem pa so ji Britanci že nadeli vzdevek varčna Kate, saj je njena garderoba polna množici cenovno dostopnih oblek. Princ William je delal kot pilot reševalnega helikopterja, princ Harry pa je bil kot vojak dvakrat na misiji v Afganistanu.

Če trojici zdaj dodamo igralko iz rasno mešane delavske družine, ni čudno, da so Britanci mlado generacijo poimenovali kar Fantastični štirje. In vanje polagajo upe, da bodo uspeli monarhijo osvoboditi še zadnjih okov starodavnih načel, prepričanj in navad ter jo končno popeljali v 21. stoletje.