Ted Sarandos, vodja programskih vsebin na Netflixu, je ta teden podal izjavo, da njihova filmska družba umika udeležbo na letošnjem Cannskem filmskem festivalu, ki se bo pričel 8. maja. ''Želimo si, da bi bili naši filmi na tovrstnem festivalu obravnavani enako kot filmi vseh drugih distributerjev. Po lanskoletnem dogodku s festivala obstajajo letos velike možnosti, da so naši filmi in njihovi ustvarjalci postavljeni v podrejen položaj. Organizatorji festivala so že na lanskoletni prireditvi vihali nos nad nami – mislim, da bi si z udeležbo storili več škode kot koristi,'' je izpostavil.

Netflix je, za razliko od tradicionalnih filmskih distributerjev, spletna platforma za ogled filmov in serij. To v praksi pomeni, da se filmi iz njihove produkcije oziroma filmi na njihovi spletni platformi načeloma ne predvajajo v kinematografih. Platforma je namreč ustvarjena ravno z namenom, da bi bile filmske vsebine in serije dostopne kar prek spleta. Četudi gre za izredno hitro rastočega giganta na področju spletnih filmskih vsebin, ki je pri širši množici ljudi požel veliko odobravanje, jim vodstvo Cannskega festivala ni ravno privrženo. Tradicija festivala temelji ravno na tem, da so filmi, ki se potegujejo za prestižno nagrado Zlata palma, kasneje predvajani tudi v kinematografih – poseben poudarek je na dostopnosti v francoskih kinematografih. S tem namenom so na letošnjem festivalu prepovedali udeležbo vsem filmskih distributerjem, ki tega ne nameravajo omogočiti. Z drugimi besedami – gre za stopnjevanje pritiska na spletnega giganta Netfix. Njihov poslovni model bi se v zameno za nastop na festivalu moral preleviti iz ponudnika spletnih filmskih vsebin tudi v distributerja filmskih vsebin za kinematografe.

Direktor Cannskega festivala Thierry Fremaux je o prepovedi udeležbe distributerjev spletnih filmov na prestižnem festivalu podal izjavo: ''Vodstvu Netflixa godi prisotnost na rdeči preprogi za podelitev najprestižnejše filmske nagrade – mislim pa, da razumejo, da je politika njihovega delovanja v popolnem nastorju z našo tradicijo.''

Kritiki namreč pravijo, da bi bila v primeru zmage kateregakoli spletnega distributerja filma na tako prestižnem festivalu, kot je Cannski, resno ogrozila pomen dosedanje tradicije. Kot konkreten primer velja izpostaviti dogajanje na lanskoletnem festivalu, ko sta bila dva Netflixova filma: Okja in Meyerowitzeve zgodbe (Meyerowitz stories) premierno predvajana na festivalu in se potegovala za prestižno nagrado najboljšega celovečernega filma. Vodstvo francoskih kinematografov in celotna filmska skupnost je bila nad njihovo prisotnostjo ogorčena. Zmaga spletnega distributerja filmskih vsebin bi pomenila, da bi zmagal film, katerega nikoli ne bi predvajali v kinomatografih – ob tem bi se potencialno vzpostavila praksa podelitev nagrad za najboljše filme različnim spletnim distributerjem. Težava bi nastala, ko bi bili najboljši filmi dostopni zgolj prek spleta, kar bi povzročilo množičen preobrat v dosedanji tradiciji. Prišlo bi do preusmeritve populacije na ogled filmskih vsebin prek spletnih platform, tradicionalni kinematografi pa bi ob tem začeli izgubljati na lastnem pomenu in vrednosti. 

Če bi prišlo do prepovedi predvajanja Netflixovih filmov na Cannskem festivalu, bi to v določeni meri oslabilo filmski repertoar na prestižnem festivalu. Hollywood namreč že dolgo ustvarja takšne filmske vsebine, ki so predvajanje na spletnih platformah, kar pomeni, da so naklonjeni Netflixu. Letos bo na festivalu predvajan zgolj en film iz Hollywooda – Disneyeva Zgodba Vojne zvezd (A Star Wars Story), ki pa bo izključen iz tekmovanja za osvojitev nagrade Zlata palma.

V primeru, da se bo Netflix kljub vsemu udeležil prestižnega festivala, bi se za nagrado Zlate palme potegovali tudi filmi Rim (Roma), Norveška (Norway), Ujemi temo (Hold the dark) in Druga stran vetra (The Other Side of The Wind).

Netflix je v letu 2017 ustvaril dobiček v višini več kot 450 milijonov evrov, kar je skoraj trikrat več kot eno leto prej. Netflixove delnice so se podražile za 8 odstotkov, s čimer se je vrednost družbe prvič povzpela nad 80 milijard evrov. Samo v lanskem četrtletju se je število naročnikov povečalo za 8,3 milijona, kar je dva milijona več od pričakovanega – število naročnikov po vsem svetu je trenutno dobrih 118 milijonov. Po ocenah analitikov naj bi si povprečni posameznik prek Netflixa ogledal 60 filmov v letu 2017, povprečje pa močno odstopa v Mehiki, kjer uporabniki vsak dan uporabljajo spletno platformo Netflix za ogled filmov ali serij. Največji preboj je Netflix dosegel leta 2013, ko je lansiral uspešno serijo Hiša iz kart, ki je bila predvajana tudi na slovenski spletni platformi za ogled fimskih vsebin VOYO. Prek spletnega giganta se je predvajala tudi španska serija Usodna dama, ki je na VOYO prišla v letošnjem letu, še vedno pa se predvaja uspešnica Usodni dvojec, ki tudi na spletnem portalu VOYO dosega visoko gledanost. Kljub zvišanju cen delnic na ameriškem trgu v letošnjem četrtletju v družbi Netflix pričakujejo rast števila naročnikov za 6,4 milijona.