Melania Trump: Prva ameriška dama, ki sledi svojim pravilom

Melania Trump bo še drugič postala ameriška prva dama. Čeprav ustava ZDA ne določa, kakšno vlogo ima predsednikova žena, pa so nekdanje prve dame že oblikovale določene tradicije, ki so jim sledile njihove naslednice. Kljub konzervativnim moževim pogledom, pa Melania že prvič ni bila klasična prva dama – kot priseljenka, katere naglas je precej opazen, je raje kot z govori in gostovanji pozornost vzbujala s svojim izgledom in opuščanjem tradicije, mnogi pa se že sprašujejo, kakšna prva dama bo Melania Trump v drugo.

Še pred moževo drugo inavguracijo pa je želela razjasniti nekaj stvari."Morda me ljudje vidijo samo kot predsednikovo ženo, a stojim na svojih nogah in sem neodvisna. Imam svoje lastne misli," je povedala v nedavnem intervjuju za Fox News, še pred volitvami je izdala knjigo spominov, kmalu pa bo na ogled dokumentarna serija, v kateri bodo gledalci lahko od blizu opazovali njeno vrnitev v Belo hišo, v katero se ne vrača z navdušenjem.

Čeprav se mnogim ne zdita najbolj skladen par, pa zakonca Trump združuje uporniški duh po kršenju pravil. Ko je bil njen mož izvoljen za prvi predsedniški mandat leta 2016, je v čevlje prve dame stopila na drugačen način kot njene predhodnice. V Beli hiši je preživela znatno manj časa, tako pa naj bi bilo tudi v drugo."Bila je prva dama, ki se je najmanj izpostavljala, morda je bila takšna le še Bess Truman v 40. in zgodnjih 50. letih," pravi Katherine Jellison, profesorica zgodovine na Univerzi v Ohiu, ki je tudi poznavalka vloge prve dame.

V zadnjih 100 letih je večina prvih dam tiho podpiralo svoje može in zavzelo vlogo nekakšne uradne gostiteljice, tiste, ki so se lotile predvsem lastnih dobrodelnih projektov, pa so to počele v ozadju. Prva je v ospredje stopila Eleanor Roosevelt, ki je leta 1933 stala ob strani možu Franklinu D. Rooseveltu.

"V mandatu, ki je trajal 12 let, so to od nje začeli pričakovati, ko je v 60. letih postala prva dama Jacqueline Kennedy, pa je vsaka prva dama morala imeti vsaj en projekt, ki je odmeval v javnosti," je še dodala profesorica.

Kljub pričakovanjem in tradiciji, ki so jo uvedle prve dame, pa ameriška ustava ne opredeljuje te vloge. Predsednikova žena lahko v Beli hiši preživi – ali pa ne – toliko časa, kot sama želi, prav tako ne zapoveduje, pri katerih dolžnostih naj pomaga možu.

Ker je v čevlje prve dame pred osmimi leti že stopila, Melania natančno ve, kaj lahko pričakuje."Imela je občutek, da je mediji niso obravnavali resno, ljudje pa so jo napadli za vsako malenkost. Menim, da bo tokrat želela biti manj izpostavljena tarča," meni profesorica, da bo tokrat drugače, pa pravijo nekateri drugi strokovnjaki.

"Videli smo že nekoliko več Melanie, več intervjujev in več samozavesti," pravi Anita McBride, nekdanja vodja osebja Laure Bush, ki je o protokolu in delu prve dame napisala več knjig, o tej temi pa tudi predava na univerzi."Tam je še vedno veliko istega osebja in ona dobro pozna ta kraj. Sedaj nima tega več tistega vzhičenega občutka, kot ga je imela, ko je to počela prvič," je še dodala.

'Zadnjič je bilo precej sovražno okolje'

Melania je, še preden se drugič vrača v Belo hišo, napovedala, da se ne bo ravnala po pričakovanjih drugih ljudi, a tudi njena javna podoba je drugačna, kot je bila leta 2016, ko je v čevlje prve dame stopila kot nekdanja manekenka, ki je pozira tudi gola. Drugače pa je tudi to, da je Trumpa izvolila velika večina volivcev Združenih držav in ni le za las premagal tekmice.

"Ko je prvič stopila v to vlogo, je prišla v precej sovražno okolje. Zaradi tega je bilo zelo težko zanjo. Kritizirali so celo njeno božično okrasitev. Menim, da je tokrat precej drugače," je prepričana McBride.

Če je Melania opustila določene tradicije, pa je le utrla pot naslednici Jill Biden, ki je postala prva dama, ki je še naprej opravljala delo profesorice.

54-letna v Sloveniji rojena nova ameriška dama je že v prvem mandatu veliko časa preživljala v New Yorku, tako pa naj bi bilo tudi tokrat, ko tam študira njen sin Barron, vračala pa se bo tudi na Florido, kjer imata z možem stalno prebivališče. Znana je tudi kot zelo zasebna oseba, ki se nerada izpostavlja v javnosti. Ko pa to že stori, pa poskrbi, da pusti nepozaben pečat.

Junija 2018 je naslovnice medijev polnila, ker je na obisk migrantskih otrok, ki so bili ločeni od staršev, nosila jakno z napisom 'Res mi je vseeno, je vam?' in povzročila veliko ogorčenja javnosti. Njen tiskovni predstavnik je takrat dejal, da z napisom ni želela podati sporočila in da predsednikova žena upa, da se mediji ne bodo obešali na njeno izbiro oblačil med tako pomembnim dogodkom. Pozneje je priznala, da je bilo sporočilo na jakni v resnici namenjeno medijem.

Po štirih letih, ki jih je preživela pod mikroskopom, se je umaknila iz javnega življenja, ko se je njen mož ponovno odločil kandidirati za to vlogo, pa se je raje držala v ozadju in se udeležila le nekaj glavnih dogodkov. Mnogi so tako sklepali, da je njunega zakona konec, a je Melania ostala ob možu, ki mu je stala ob strani tudi v času obtožb, s katerimi se je soočal in bil celo obsojen.

Da pa ima tudi sama trdna lastna prepričanja, ki so neodvisna od moževih stališč, pa je dokazala, ko je v knjigi spominov javno zapisala, da se zavzema za pravico do splava, ki ji Trump odločno nasprotuje. Prav knjiga je tista, ki je javnosti v pravem času ponudila vpogled v Melaniino zasebnost in intimo, z njo pa je končno povedala svojo zgodbo po sebi lastnih pravilih.