Kristina Kuzmič, avtorica slovenskih korenin: Popolno življenje in starševstvo ne obstajata

''Bodimo iskreni... v glavi ste imeli neko idejo o tem, kako naj bi bilo po vašem videti starševstvo... '' je slišati v začetku enega od njenih videov na portalu YouTube, ki smo si ga prijateljice, vse mame, ogledovale in se z njim popolnoma strinjale. Ko sem moža vprašala, če se tudi on kdaj počuti tako, kot starševstvo prisrčno in iskreno opisuje Kristina Kuzmič, mi je odvrnil: ''To ne, vem pa, da to tako doživljaš ti ... no, ok, ona je v svojem razmišljanju pač malo skrajna, je precej karikirala ...'' Moje mnenje je ob tem ostalo nespremenjeno: ''Ne pa ni! Ona me razume, ona točno ve, kako se jaz počutim vsak dan, vsaj enkrat. Pa je to samo drobec, samo eden od njenih mnogih video zapisov, vsaj v enem od njih pa se prepozna sleherni. Res je pristna.'' To dejstvo potrjuje tudi to, da ji na družbenih omrežjih sledi več kot tri milijone sledilcev. Njeni videoposnetki imajo več kot milijardo ogledov, ponaša se s knjižno uspešnico, gostovanjem na ameriških odrih ... Do te pristnosti in impozantnih številk pa jo peljala trnova pot. 

Hči očeta Prekmurca, mame Hrvatice je odraščala v Zagrebu. Pred vojno so pobegnili v Združene države Amerike. Tam se je izšolala, ustvarila družino, potem pa se je življenje začelo sesuvati. Po grdi ločitvi se je mati samohranilka z dvema otrokoma skozi vsakdanjik prebijala s težavo. Bila je v depresiji, ljudje, tudi zelo bližnji, so jo obsojali. Krivili so jo, samo sebe pa je celo sovražila. ''Ko si sam, nimaš denarja, malo sobico deliš z otroki in spiš na tleh kot jaz - nisem imela denarja niti za novo posteljo - takrat si v takšni depresiji in to je grozno. In takrat sem pomislila, da bi bilo verjetno mojim otrokom lažje, če sploh ne bi obstajala,'' se spominja tistih časov: ''To je bila moja skrivnost, vsi okoli mene so mislili, da je moje življenje o. k., da sem jaz o. k. To je bilo zato, ker sem čutila preveč sramu.''

 Prelomnica se je zgodila, ko se je odločila, da bo počela nekaj, kar zna, nekaj, v čemer je samozavestna, s čimer je lahko koristna. Za neznance je s skromnimi sredstvi začela kuhati večerje: ''Ker sem dojela, da četudi mislim, da nimam ničesar, če se preneham osredotočati na vse to, česar nimam, na vse, česar ne zmorem, in se enostavno osredotočim na vse, kar zmorem - zmogla sem kuhati te večerje - takrat bo moje življenje boljše.'' In res je bilo tako. Začela je objavljati tudi humorne utrinke in izpovedi iz čisto vsakdanjih življenjskih situacij, nekega dne pa, po objavi njenega šele četrtega videa, v katerem je hudomušno pojasnila, zakaj naj matere v javnosti ne bi smele dojiti, se je zgodil še večji preobrat. Točno ta video je na svojem profilu delil Ashton Kutcher. Številke ogledov so šle v nebo. In takrat se je začelo odvijati še hitreje. Oprah Winfrey jo je povabila k sodelovanju in ji dodelila svojo lastno oddajo.  ''Daje občutek, da jo poznam, hočem biti ona, sem kot ona in všeč mi je. Še jo želim gledati, to je Kristina'', je o njej zapisala kraljica televizije. Pravljica se je po prvi sezoni končala, pa za to ni bila kriva Oprah, pravi Kristina, saj je, ko so snemali, ni bilo zraven: ''Producenti moje serije pa so se odločili, da če želim biti na televiziji, moram biti popolna mama, ki popolno kuha''. To ji ni bilo všeč: ''Če bi takrat, ko sem samo sebe tako sovražila, prižgala televizor in gledala še eno popolno mamo s popolnim življenjem, bi se počutila le še slabše, zato nisem želela na televizijo postaviti še ene 'popolne' osebe.''

Kristina pa je nadaljevala svojo pot proti vrhu, pa čeprav brez Oprah. Ampak nikoli, res nikoli si ne pusti pozabiti, od kod je prišla. V denarnici še vedno nosi kupon socialne pomoči za hrano, s katerim je v težkih časih sploh lahko preživela sebe in otroke: ''Vsakič, ko iz denarnice potegnem kreditno kartico, se želim opomniti, kje sem bila in kje sem zdaj. Pa ne le v finančnem smislu, predvsem na to, kako sem se takrat počutila in kakšen sem takrat imela odnos do sebe. In ko življenje postane spet težko, imam opomnik, ki mi pravi: 'Veš kaj, bilo je že težko, Kristina, in ti si to premagala. Samo naprej, spet lahko zmagaš.'''

Da, še vedno ima kdaj težave, kdo pa jih nima. Ampak danes o njih iskreno govori. Potem ji je lažje. Takrat naleti na ljudi, ki doživljajo podobno. Potem se počuti manj osamljeno: ''Zato pravzaprav delam te video zapise, zato sem napisala knjigo, ker želim, da se ljudje počutijo manj osamljene, da vedo, da jih nekdo razume. In da je skozi vse to, kar doživljajo sami, nekdo že šel. In zdaj je to za njim. In tako se lahko izide tudi zate.'' Všeč ji je citat pokojnega ameriškega televizijca Freda Rogersa: ''Karkoli je človeško, je izgovorljivo. In karkoli je izgovorjeno, lažje prenesemo.''

Danes je srečno poročena, mati treh otrok. Zdaj so že veliki. Najstarejši (18 let) je s seboj v Slovenijo pripeljal celo svoje dekle. V svojih delih jih omenja le toliko, kolikor sami dovolijo, kar je redko, dodaja. In ko se to zgodi, ''hitro teče po kamero, da si ne premislijo. Ampak kar pogosto gre svojim otrokom na živce, ker je pač njihova mama.'' V smehu se spomni tudi komentarja s svojih začetkov: ''Nekoč me je hči celo vprašala: 'Zakaj tebi toliko ljudi sledi. Niti nisi smešna.'''

Kristina rada govori o svojih lepih spominih na Slovenijo in svojih sorodnikih, pri katerih je preživela velik del otroštva. Slovenija, pravi, ima poseben prostor v njenem srcu. V slovenščini, ki je sicer ne obvlada, pa je zdaj izšla tudi njena knjiga z naslovom Drži se, v kateri opisuje vse svoje vzpone, padce in občutja ob teh.