Elizabeta II.: Kraljica, ki se ji sprva položaj ni obetal

Kraljica Elizabeta II. se je rodila 21. aprila 1926 v Londonu očetu princu Albertu in materi Elizabeti Bowes-Lyon. Ob rojstvu se še ni vedelo, da bo mala Elizabeth Alexandra Mary Windsor nekoč postala kraljica, saj njen oče ni bil prvi prestolonaslednik. Po smrti njenega dedka, kralja Jurija V. leta 1936 je britanski prestol namreč prvotno zasedel njen stric, kralj Edward VII., ki pa se je zaradi prepovedane ljubezni z ameriško ločenko Wallis Simpson moral prestolu odpovedati in ga prepustiti svojemu bratu. Elizabetin oče je tako leta 1937 postal kralj Jurij VI., njena mama pa je postala kraljica Elizabeta.

Elizabeta II. je odraščala skupaj s štiri leta mlajšo sestro, princeso Margareto, s katero sta se skupaj šolali na domu. Učili sta se francoščine, matematike in zgodovine, pa tudi plesa, petja in umetnosti. Kot 15-letna deklica je Elizabeta nastopila v kraljevi uprizoritvi Pepelke.

Elizabeta II. je bila stara komaj 13 let, ko je izbruhnila 2. svetovna vojna. Na začetku vojne leta 1939 sta sestri večino časa preživeli v družinskem gradu Windsor, ki leži kakšnih 30 kilometrov iz Londona. Že leto pozneje je imela Elizabeta enega od svojih prvih radijskih govorov v podporo britanskim otrokom, ki so morali zapustiti svoje domove in se ločiti od družin. 14-letna princesa je takrat povedala: "Na koncu bo vse dobro; Bog bo poskrbel za nas in nam dal slavo in mir." 

Sčasoma je takrat mlada princesa začela opravljati tudi druge javne obveznosti. Prvič se je javnosti pokazala na pregledu vojaške enote leta 1942, nato pa je začela spremljati svoje starše na uradnih obiskih po Združenem kraljestvu. Med vojno se je priključila tudi civilni zaščiti oziroma rezervnim enotam britanske vojske, ko se je urila za voznico in mehaničarko. Njeno prostovoljno delo sicer ni trajalo dolgo, a ji je ponudilo vpogled v vsakdanje življenje.

Na prestol sedla v mladih letih

Da je njen oče, kralj Jurij VI. umrl, je mlada princesa Elizabeta 6. februarja 1952 izvedela, ko je bila z možem Filipom na potovanju po Afriki. Njeno življenje se je v trenutku spremenilo, vrnila se je iz Kenije in si za vladarsko ime izbrala ime Elizabeta II.

Zaradi žalovanja so jo slovesno okronali šele 2. junija 1953 v Westminstrski opatiji, ko je bila stara 27 let. To je bil prvi takšen obred, ki so si ga ljudje lahko ogledali po televiziji. Prvič v zgodovini britanske monarhije so namreč kronanje britanske kraljice prenašali v živo. Spektakel pa so si lahko ogledali ljudje po vsem svetu. 

Na ta zgodovinski dan ji je ob boku stal tudi soprog princ Filip, s katerim sta bila takrat poročena že skoraj šest let.

Filip Mountbatten in Elizabeta II. sta se spoznala, ko je bila stara 13 let. Bil je ljubezen njenega življenja. Med vojno sta ostala v stiku preko pisem. Zaročila sta se leta 1947 in se 20. novembra istega leta tudi poročila v londonski Westminstrski opatiji. Kraljica je bila takrat stara 21, Filip pa 26 let.

Vojvoda Edinburški se je moral, ko je njegova žena postala kraljica, odpovedati obetavni karieri v mornarici. Si je pa kasneje predvsem prizadeval za modernizacijo monarhije.

Bila sta neobičajen par, saj je Elizabeta veljala za mirno in zadržano, princ Filip pa za odkritega in živahnega. 

V zakonu so se jima rodili štirje otroci, dva preden je zasedla prestol, dva pa je rodila kot kraljica v Buckinghamski palači. Prvi otrok se jima je rodil leta 1949. To je bil Charles, ki jo je po njeni smrti nasledil na prestolu kot kralj Karel III. (angleško: Charles III.). Poleg njega pa imata še hči Anne ter sinova Andrewa in Edwarda.

Od Filipa, ki je umrl le nekaj tednov pred svojim 100. rojstnim dnevom, se je morala posloviti lani spomladi med epidemijo covida-19. Zaradi covidnih omejitev se je pogreba v kapeli sv. Jurija na windsorskem gradu udeležilo le 30 ljudi, kraljica pa je sama sedela v prvi vrsti.

70 let vladanja: izzivi, kritike in družinske drame

Za veliko večino Britancev je bila Elizabeta II. kraljica, ki je sooblikovala ves povojni čas in edini monarh, ki so ga poznali. To je bilo obdobje velikih sprememb, tako za Veliko Britanijo kot kraljevo družino, pa tudi ves svet.

Ko je Elizabeta II. leta 1952 zasedla položaj, je bila na čelu imperija z več kot 70 kolonijami, premier pa je bil Winston Churchill. V naslednjih desetletjih so se številne od kolonij osamosvojile, imperij pa se je preoblikoval v Skupnost narodov (angleško: Commonwealth). Združeno kraljestvo je v tem času vstopilo v Evropsko unijo in kasneje iz nje tudi izstopilo.

V času vladanja je britanska kraljica na prestolu sodelovala s 15 britanskimi premieri, od tega jih je 14 tudi imenovala. Zadnjo premierko, Liz Truss, je imenovala 6. septembra. Takrat se je tudi zadnjič pojavila v javnosti, na posnetkih s sprejema pa je bila videti že precej krhkega zdravja.

Srečala se je tudi s številnimi svetovnimi voditelji in pomembnimi osebnostmi. V času svoje vladavine je sprejela tudi 13 od 14 ameriških predsednikov. Z njo se ni srečal le Lyndon Johnson.

Sicer pa je v 70 letih in sedmih mesecih svojega kraljevega poslanstva opravila številne službene obiske doma in v tujini. Že kmalu po kronanju sta z vojvodo Edinburškim odšla na šestmesečno potovanje okoli sveta, sledile so še mnoge poti. Skupno naj bi obiskala 110 držav na vseh celinah, številne tudi večkrat. V Kanadi je bila več kot 20-krat, le malo manjkrat je obiskala Avstralijo. Oktobra 2008 je bila na obisku v Sloveniji, leta 1972 je obiskala tudi tedanjo Jugoslavijo.

Pri kraljevih dolžnostih ji je pomagal tudi pokojni mož, princ Filip, ki se je upokojil leta 2017, pa tudi njeni štirje otroci in vnuki. Kraljica je imela osem vnukov, med drugimi princa Harryja in Williama, ter dvanajst pravnukov.

Združeno kraljestvo je ustavna monarhija, vloga kralja oziroma kraljice je protokolarna, o političnih vprašanjih se javno ne izreka in svojih pogledov ne razkriva. Elizabeta II. se je teh načel vseskozi držala, tudi leta 2014, ko so se Škoti na referendumu izrekali o neodvisnosti, in nekaj let kasneje ob referendumu o brexitu.

V času vladanja je bdela nad britansko vpletenostjo v vrsto vojaških spopadov. Tedensko je prejemala napotke in poročila britanskih premierjev, čeprav ji ni bilo dovoljeno izraziti nobenega političnega mnenja, ki ga vlada ni odobrila. 

Nekaj kritik se je na njen račun pojavilo v 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je zaradi recesije v državi povečalo nezadovoljstvo s kraljevskim življenjskim slogom. Dodatno ji je podpora v javnosti upadla med ločitvijo princa Charlesa in princese Diane, ki je bila ljubljenka britanske javnosti. 

Leto 1992 so sicer razpadli zakoni treh od njenih štirih otrok, poleg tega je v gradu Windsor izbruhnil požar. Zato je to leto označila kar za annus horribilis, grozno leto. Pri ločitvah ni šlo brez javnega pranja umazanega perila, zlasti v primeru prestolonaslednika princa Charlesa in Diane. Kraljevo družino so takrat mnogi označili za zastarelo in brezčutno, kritika pa se je po Dianini smrti leta 1997 še okrepila.

Hladnost so kritiki kraljici očitali že od vsega začetka vladanja. Znano je namreč bilo, da člani monarhije v javnosti niso smeli pretirano izražati svojih občutkov, poleg tega pa so zaradi odmaknjenosti v palači velikokrat dajali občutek nedostopnosti.

Prav zaradi tega je od nekdaj moderni Filip nekoč v domovanje povabil kamere britanske televizije, in sicer z željo, da bi staro monarhijo premaknil bližje sodobnosti. Od takrat dalje je v svetu dokumentarnih filmov in televizijskih nadaljevank nastalo morje kraljevih vsebin, ki so bile pri radovednih gledalcih vedno zelo priljubljene, še posebej tiste, ki so odmaknile skrivnostno tančico družinskih dram.

Elizabeta II. je vseskozi veljala za moralno avtoriteto, nikoli je niso povezovali z aferami. To pa ni veljalo za njene najbližje, od sestre Margaret do otrok.

V zadnjih letih je tako veliko prahu okoli kraljeve družine dvignil kraljičin sin Andrew, ki je z domnevno vpletenostjo v kazniva dejanja Jeffreyja Epsteina izgubil naziv in vojaške naslove. 

Ugled najpomembnejše angleške družine sta na kocko postavila tudi kraljičin vnuk princ Harry in njegova izbranka Meghan Markle, ki sta z javnim odmikom od dvora zbudila vprašanja prisotnosti rasizma v monarhiji. 

Oba dogodka sta bila medijsko zaznamovana, eden z dokumentarnim filmom na eni izmed ameriških pretočnih platform, drugi pa z odmevnim intervjujem, ki ga je izvedla ameriška voditeljica Oprah.

Ikona 

Elizabeta II. je kljub visoki starosti - aprila je dopolnila 96 let - in težavam z zdravjem vse do konca vztrajala pri opravljanju dolžnosti. Že pred leti je dala vedeti, da ne namerava abdicirati.

Leta 2021 je zaradi težav s hojo odpovedala udeležbo na več dogodkih. Težave z zdravjem so se nadaljevale tudi letos; med drugim je prebolela covid-19. Čedalje več njenih obveznosti so zato prevzemali drugi člani kraljeve družine in tradicionalni govor ob odprtju parlamenta v začetku maja je prvič doslej namesto kraljice prebral prestolonaslednik princ Charles, bodoči britanski kralj.

Poleg potovanj so jo razveseljevali konji in psi, valižanski korgiji. Prvo psičko je dobila že v otroštvu, nato jo je do leta 2018 spremljalo več kot 30 njenih potomcev.

Kraljica Elizabeta II. se bo za vedno zapisala v zgodovino kot najdlje vladajoča angleška monarhinja. Na prestolu je bila 70 let in sedem mesecev. Po dolžini vladanja je leta 2015 prehitela praprababico kraljico Viktorijo in kot prva obeležila platinasti jubilej na prestolu. Tega je praznovala v začetku februarja 2022, ko je s sabljo pogumno zarezala v torto. Praznovanje platinastega jubileja je zaznamovalo veliko slavje in prisotni so bili številni svetovno znani obrazi, ki so zasedli veliki oder pred Buckinghamsko palačo.