Kirsten Dunst: Niti pomislila nisem, da bi prosila za enako plačilo

Hollywoodska zvezdnica Kirsten Dunst je nedavno povedala, da je odraščala v času, ko je bila med njo in njenimi moškimi soigralci velika razlika v plačilu. Poudarila je, da je bila plačana manj kot moški soigralci, čeprav je bila uspešnejša in je nastopala v bolj priljubljenih filmih, kot sta Jumanji (1995) in Bring It On (2000).

"Bila sem zelo mlada in takrat so me še spraševali, kaj počnem," je rekla. "Imela sem 17 let, še vedno sem se učila, kaj mi je pri filmu všeč. Niti pomislila nisem, da bi vprašala," je dodala in s tem mislila na to, da bi prosila za višje plačilo.  

Dunstova je pred tem razliko v plačilu med njo in igralcem Tobeyjem Maguireom, s katerim je leta 2002 igrala v Spider-Manu, označila za 'zelo ekstremno'. Alex Garland, ki režiral njen najnovejši film Državljanska vojna, se je strinjal, da je bila to velika težava, a nihče ni dvomil v to, da si moški zaslužijo višje plače: "Moški vodstveni delavci o tem niso dvomili, vse to so bila podedovana mnenja. O njih se ni razmišljalo."

Dunstova v novem filmu igra vojno fotografinjo, ki dokumentira Združene države v primežu konflikta, država pa razpada. Zvezdnica pravi, da je distopični film v veliki meri opozorilo, kaj se lahko zgodi. Film ljudem da veliko misliti in je zelo ganljivo, realistično delo o novinarjih, meni igralka. 41-letna Dunstova pravi, da je osvežujoče, ker ima glavno vlogo v akcijskem filmu in ne 'dekleta v stiski'. Navdih za vlogo je črpala pri slavni vojni dopisnici Marie Colvin.

V filmu se ameriške vladne sile borijo proti separatističnim 'zahodnim silam', ki jih vodita Teksas in Kalifornija. Zdi se, da je državljansko vojno iz naslova filma sprožil predsednik, ki ga igra Nick Offerman, ki je raztrgal ustavo, ko je služil tretji mandat, saj nihče ne sme biti predsednik več kot dvakrat.

Potegnjene so bile vzporednice s trenutno politiko ZDA in dogodki, kot je bila vstaja 6. januarja, ko so privrženci Donalda Trumpa napadli stavbo Capitol v Washingtonu, D.C. Toda Garland, ki je tudi scenarist filma, pravi, da teme, ki so zajete v filmu, niso le o ZDA. "Film je postavljen v Ameriko, a ta film v resnici govori o dveh stvareh. Gre za novinarje in polarizacijo. Populistična politika in polarizacija, ki vodita v ekstremizem in ekstremistično razmišljanje."

Garland, ki je napisal 28 dni kasneje in Ex Machina, dodaja: "To se dogaja v Ameriki, vendar se dogaja tudi tukaj, v Združenem kraljestvu, in se dogaja po vsej Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Aziji. Lahko bi naštel države, v katerih bi to veljalo." Poudaril je, da je novinarstvo napadeno, kar se mu zdi čudno, strašljivo in celo nevarno. Dodal je, da je veliko ljudi skeptičnih do novic, ki jih objavljajo mediji, novinarji pa si v javnosti ne upajo več povedati, kakšno delo opravljajo. Prav s tem namenom je naredil film, v katerem pokaže 'dobro staro novinarstvo', ljudem pa prepušča interpretacijo o tem, ali je njihovo delo pomembno za družbo.