Kim Kardashian sindrom? Gola Beyonce se na ogled postavi

prazni, zdolgočaseni, maske... hahahah, to si ti rad misliš sam pr seb (da se lahk počutiš nad njimi), v resnici pa se majo ti ljudje dost boljše kot povprečni sužnji k se vsak dan matrajo za drobiž... tak da, #failkomentar

ti se kar tolaži, hehehe

Zanimivo je to, da se tisti, ki nimajo pehajo za tem, da bi imeli, in da so tisti, ki imajo, zadovoljni in uživajo, ter da jim na kraj pameti ne pride, da bi vsaj del tistega, kar imajo, podelili s tistimi, ki nimajo.

sej veliko teh "zvezdnikov" pogosto donira precejšnje vsote, nekateri verjetno niti ne obešajo na veliki zvon... drugače pa materialne stvari itak ne prinašajo (prave) sreče, veliko ljudi ima zgrešene cilje v življenju kar se tega tiče

Vem, da težko verjameš, a največja sreča, naj se še tako kliche sliši, izhaja iz skromnosti. Trenutno hrepeniš po materialnih dobrinah, zato ti je tako težko verjeti, da imam dovolj in hkrati ne iščem veliko na področju materialnega. Mirne misli in zasebnost, integriteta in moralni kompas, skromnost... To so resnično osvobajajoče reči. Nekoč boš razumel moj pogled, tako kot jaz razumem tvoj.

In ravno zato, ker sem začel bolj razumeti, več brati in mislite, se tudi ne odzivam agresivno vsakokrat, ko mi tuja misel ni všeč. Lep dan ti želim.

Jmis / "sej veliko teh "zvezdnikov" pogosto donira precejšnje vsote, nekateri verjetno niti ne obešajo na veliki zvon... drugače pa materialne stvari itak ne prinašajo (prave) sreče, veliko ljudi ima zgrešene cilje v življenju kar se tega tiče" Velik znesek je za nas, a je enakovreden tvoji donaciji 5€ preko mobilnika. Merilo človeka ni v tem "koliko" je dal, temveč v tem zakaj. In včasih je sendvič, ki ga podariš nekomu iz srca mnogo več, kot dobrodelnost v milijonih zato, da znižaš davke!

Ne gre se za to, kdo pa sploh govori o materializmu? In ne, nisem materialist niti pod razno (vozim 15let starega opla), ampak treba je bit realen. Ti "zvezdniki" imajo na splošno več zadovoljenih potreb (in boljše zadovoljene) kot navadni ljudje in več možnosti za osebnostno rast. In predvsem, imajo izbiro. Če želijo, lahko kadarkoli ratajo skromni, nepotratni, se umaknejo iz javnega življenja, si zmanjšajo obseg dela itd. Skratka počnejo lahko kar hočejo. Lahko se dobesedno poigravajo in iščejo srečo na mnogo načinov, preden ugotovijo kaj jim zares ustreza. Medtem ko običajni ljudje nimajo veliko izbire v katerokoli smer. To je bistvo. Sicer pa, materializem resda ne prinaša (prave) sreče, ni pa sicer nič narobe z njim ko imaš enkrat zadovoljene najbolj osnovne človeške potrebe po ljubezni, sprejemanju, pripadnosti itd, in v takem primeru ti lahko materialne reči še ekstra obogatijo že tako srečen lajf. Malo me je zmotila tvoja (zgrešena) logika da če je kdo bogat / dobro materialno priskrbljen, da je takoj avtomatsko "prazen". To je neumno razmišljanje za moje pojme in velikokrat izhaja iz prikritega zavidanja ali egotripa.

Jmis / nisem rekel nikjer, da vsak, ki ima več je po definiciji "prazen" temveč sem rekel konkretno za dame, ki morajo razkazovati svoje telo in igrati srečo, kar mnogim daje občutek, da je njihov način pravi, četudi so mnogokrat ravno ljudje, kot dva akterja na sliki, globoko nezadovoljni. Življenje, kjer se vse suče okrog nage zadnjice in denarja ni kaj prida. Verjemi. Govorim kot oseba, ki ve kaj pomeni imeti veliko in ne imeti oz. se odpovedati materialnemu, iz določenih razlogov. Mi je pa všeč, da si umiril retoriko in nastopil z miselno bistveno bogatejšim komentarjem, kar priča temu, da si nisva nič drugačna. :) Lep pozdrav na drugo stran.

P.S. Zaključek o prikritem zavidanju in o egotripu, ki ga omenjaš, je precej utemeljen in v bistvu se strinjam s teboj, a bom vesel, če mi tokrat zaupaš, da nisem komentiral iz omenjenih razlogov ali osebnostnih zagat, temveč sem želel vsem tistim, ki živijo skromno sporočiti, naj ne hrepenijo po navidezni sreči iz slike, ker vemo, da gre za zaigrano, saj nenazadnje pozirata. To, da imata materialno več, omenjam že uvodoma in materialne dobrine privoščim vsakomur. Tebi, drugim in sebi, a hkrati verjamem, da največja sreča izhaja iz miru v duši, vestnosti in odkrivanja sreče v majhnih rečeh, ki jih pozabimo ceniti. Vem, zveni klische, vendar ni mišljeno kot pridiga, temveč kot osebno odkritje. Jaz sem srečo našel v tako trivialnih rečeh, da sprva nisem mogel verjeti, da me lahko to veseli in ne vse tisto materialno, kar sem imel, preden sem ugotovil, da živim...nesrečen.

Saj v glavnem maš point, ja... Veliko teh "zvezdnikov" je dejansko res nesrečnih (kar se v ekstremu kaže z občasnimi samomori teh ljudi z navidezno popolnimi življenji) ni pa nujno, prej izjema bi rekel. Konec koncev je pa tudi res, da imata sama po seb tak "zvezdniški" lajf in "slava" poleg plusov tudi določene minuse. Pozerstvo za moje pojme na nek način krade dušo človeku (človek naj se ima zase, ne za druge), sam recimo nimam nobenih "okrašenih" pozerskih socialnih profilov in podobno, ker je zame osebno to neke vrste obremenitev in psihološka past. Privat življenje je zlata vredno. Materializem sam po seb je pa itak slepa ulica, ki v bistvu ne vodi nikamor. Lp kolega :)