Ali lahko zgodba Deček v črtasti pižami spodbuja zmote o holokavstu?

Zgodba se vrti okrog prijateljstva med sinom poveljnika koncentracijskega taborišča Auschwitz in judovskim dečkom, ki je tam zaprt, 35 odstotkov učiteljev v Angliji pa jo uporablja pri poučevanju o nacističnem genocidu, sicer več učiteljev angleščine in igranja kot učiteljev zgodovine. Kot ugotavlja študija Centra za izobraževanje o holokavstu z University College London, ki bo v kratkem objavljena, zgodba pri mladih pogosto vzbuja zgrešene simpatije z nacisti. Večina srednješolcev, ki so sodelovali v raziskavi, je zgodbo sicer razumela kot umetniško besedilo in prepoznala najbolj očitne zgodovinske netočnosti, a so jo kljub temu označili za "realistično" in/ali "resnično".

Veliko srednješolcev je iz zgodbe potegnilo zaključke, ki "so močno prispevali k eni najmočnejših in problematičnih napačnih predstav o tem delu zgodovine", namreč "da navadni Nemci ne nosijo skoraj nobene odgovornosti za zločine, ki so se zgodili, oziroma da so jim večinoma 'oprali možgane'". Kot so v raziskavi povedali učitelji, učenci "dejansko mislijo, da Deček v črtasti pižami je holokavst." 

"Zdi se jim, da nihče ni vedel za holokavst, da ljudje resnično niso imeli pojma o tem" in "da se jim nemški paznik smili," sta se glasili še dve udarni ugotovitvi raziskave.

Stuart Foster, direktor centra, ki je opravil študijo, je dejal, da ni problem v Boynovi knjigi kot literaturi, problematična je lahko uporaba romana pri poučevanju zgodovinskih dejstev. "V času lažnih novic in teorij zarot je zelo zaskrbljujoče, da mladi gojijo mite in napačne predstave o holokavstu."

Zaradi podobnih kritik je moral Boyne že pred časom stopiti v bran svojemu romanu. Tokrat je za Guardian povedal, da je roman namenoma podnaslovljen bajka, torej literarno delo z moralnim naukom. Dodal je, da je že od vsega začetka upal, da bo roman spodbudil mlade, da začno sami raziskovati holokavst, kar je sam storil, ko je bil star 15 let.