'Čudovito bizarni' igralec, ki ne mara televizije

58-letni James Spader, znan po svojih ekscentričnih filmskih vlogah (Lepotica v rožnatem, Seks, laži in videotrakovi, Crash, Stargate in Tajnica) ter predvsem po upodobitvi dinamičnega odvetnika Alana Shora v serijah Praksa (The Practice) in Zvezde na sodišču (Boston Legal), nepozabnem Robertu Californiji v Pisarni (The Office), zadnja leta nadušuje kot nekdanji kriminalec v službi FBI-ja Raymond "Red" Reddington v kriminalni drami Črni seznam (Blacklist). Z vlogo si je prislužil tudi dve nominaciji za zlati globus.

Vse to ste o njem najbrž vedeli. Ampak ali ste vedeli tudi, da je zvezdnik tudi v resnici prišel v navzkriž z zakonom (sicer iz zelo bizarnega razloga), da ne mara televizije, ima fotografski spomin in obsesivno-kompulzivno motnjo?

Je eden najbolj nadarjenih in impresivnih televizijskih igralcev v zadnjih letih. Njegovo mirna, skrivnostna, enoznačna, brezčutna flegmatičnost navdušuje gledalce in ji hkrati pušča zmedene. 

Precej poseben igralec z mnogo nenavadnimi lastnostmi. "Čudovito bizaren," ga je opisal novinar Rolling Stone-a Andrew Goldman. Pogosto igra podobne like: enigmatične, odbite, posebne. Zakaj? Ker je tudi sam takšen. "Zame stvari nikoli, nikoli, nikoli ne morejo biti preveč odbite," rad pove.

To se vidi v njegovem delu, njegovih likih. S Črnim seznamom in antijunakom Reddingtonom je lahko oblikoval ultimativno vlogo in vključil vse svoje rahlo bizarne lastnosti.

'Prestopnik' tudi v resničnem življenju

V seriji igra karizmatičnega in skrivnostnega kriminalnega genija, je pa tudi v resnici bil nekaj časa slepar. No, morda je to nekoliko krepka beseda: v sedemdesetih letih je delal kot profesionalni inštruktor joge. Ampak za to niti približno ni imel kakršnih koli kvalifikacij, niti ni vedel, kako se jogo sploh prakticira. "To je bila velika joga prevara," je igralec povedal v intervjuju. "Bil sem povsem brez kvalifikacij, šel sem v to, ker sem slišal, da je urnik dela zelo prilagodljiv in da na ure prihaja veliko deklet," je pojasnil. V trgovini je namreč našel letak, iz njega razbral, da je vsa umetnost v tem, da držiš določeno pozo in dihaš. Zato je počel točno to in isto naročal svojim tečajnikom. "Zatemnil sem luči, se ulegel in ljudem govoril, kaj naj počnejo – niti pokazal jim nisem položajev. Nagovoril sem jih, da se zvijejo v nek čuden položaj, ki sem ga označil za 'jogičnega'," je povedal in dodal, da je sredi ure včasih tudi kar zaspal.

Ne mara televizije

Čeprav ima zelo uspešno kariero televizijskega zvezdnika, televizije ne mara in je ne gleda. Tudi Črni seznam ni izjema. Vse, kar ga zanima, izve na snemanju. Morda zveni čudno, da je svoje življenje posvetil televiziji, pa je dejansko ne gleda. A ni nek zagrenjenec, ki ne mara svojega dela. On televizijio pač raje živi in aktivno ustvarja. Poudarja, da v svoji službi neizmerno uživa.

Ima fotografski spomin

Ta izredna sposobnost in natančnost pomnjenja je zelo redka – posameznik naj bi se lahko jasno in točno spominjal vsega, kar je videl. In James trdi, da je med temi redkimi srečneži. Scenarij naj bi prebral samo enkrat in že je dovolj, da se na snemanju spomni vsake vrstice. Kot kaže je James prav tako talentiran kot njegov lik Red Reddington.

Ima obsesivno-kompulzivno motnjo 

"Zelo zelo močne težave imam," priznava. Med drugim na premer nikoli ne sme stopiti na razpoko v tleh. "Zanašam se na določeno rutino. Zelo težko je zame. To vedenje je zasvojenost, v delu se kaže kot obsesivna pozornost za podrobnosti in fiksacija. To mi pride kar prav: stvari mi ne uidejo. Ampak nisem pa preveč sproščen," pravi.

Njegovi kolegi se strinjajo. William Shatner, sozvezdnik iz serije Zvezde na sodišču, pravi: "Zelo ga imam rad. In če imaš nekoga rad, ga imaš rad tudi zaradi teh stvari. Ko pa osebe nimaš več rad, to postane nevzdržno." James tako na primer na snemanju ni mogel gledati, da bi ljudje jedli. "Miza s prigrizki je bila v bližini vhoda v snemalni studio, zato sva se morala vedno izogniti temu delu, da ne bi videl, kako si ljudje oblizujejo prste ali mažejo maslo na štručko," se spominja. Dodal je, da je ravno zaradi tega kdaj nalašč pripomočke namazal z lubrikantom – ko se jih je dotaknil, je otrpnil od groze.

O seriji ne ve ničesar več kot mi

Čeprav njegov lik vedno edini, ki točno ve, kaj se v resnici dogaja, pa v resnici o prihodnjem dogajanju serije ne ve čisto nič več kot gledalec. Tako se je odločil sam: zahteva, da vsak scenarij dobi sproti, in ne vnaprej. Tudi pri tako napeti seriji, kot je Črni seznam. Nima pojma, kaj se bo zgodilo z Redom, in to mu je všeč. "Rad imam element presenečenja, tako v seriji kot tudi pri sebi," je pojasnil. Ne mara "spojlerjev", tudi glede lastne serije ne. Najbrž mu to pomaga, da si lažje zapomni scenarij, ker je osredotočen le na enega, hkrati pa tako resnično živi in doživlja serijo – in mu je ni treba gledati.

Klobuk je bil njegova ideja

Ko slišite ime Raymond "Red" Reddington, kaj je prvo, kar vam pade na pamet? Kriminal, skrivnost, manipulacija – in klobuk. Indiana Jones ima bič, Doroteja rdeče čeveljce, Red pa svoj klobuk. Klobuk je bistven del Redove osebnosti. Brez njega ga ni. A si ga niso omislili ustvarjalci serije, temveč igralec sam. Ustvarjalci so sprva ideji celo zelo nasprotovali.

Izvršni producent John Eisendrath je priznal, da je igralec ves čas vztrajal, da bi moral njegov lik nositi klobuk, sami pa so močno nasprotovali: "Ne, nobenega klobuka! Nihče ne bo hotel gledati tipa s klobukom!" James pa je še naprej vztrajal in dosegel svoje. "Bil je zelo vztrajen. In imel je prav. Zdaj obožujem ta klobuk," je dejal producent.

In ravno stvari, kot je ta klobuk, dokazujejo, da je James res odličen igralec. "Ima odličen občutek za to, kako vdihniti življenje liku, na način, kot si ga mi ne bi mogli niti predstavljati," je še sklenil.

Si lahko predstavljate sploh kogarkoli drugega, da bi igral Reda? A skoraj bi ga. Ko je scenarist pisal pilotno epizodo Črnega seznama, je v vlogi Reda videl Garyja Oldmana ali Kevina Spaceyja. A da je več igralcev vlogo zavrnilo in je scenarij prišel v roke Spaderju, se je izkazalo za nepričakovano srečo. "Zdaj si nikogar drugega ne predstavljam v tej vlogi," pravi drugi izvršni producent Jon Bokenkamp.

A Bokencamp in Eisendrath nista vedela ničesar o njegovih obsedivnih motnjah. "O, bog, ne, ničesar nisva vedela. Sva pa zelo hitro izvedela," sta povedala. Nič nenavadnega namreč ni, da Spader dobi scenarij v roke in ga kakšen razvoj dogodkov tako zelo zaposli možgane in ga žre, da ne more prenehati misliti na to. V tem primeru pokliče scenariste in se z njimi o razvoju dogodkov in posledicah, ki bi jih utegnili imeti, pogovarja tudi več ur. Sredi noči.

Čeprav gre za njegov lik, izmišljeno osebo, se vznemiri in vzame osebno, kot bi šlo za življenje in smrt. Saj dobi dobro plačilo, zakaj se torej toliko vznemirja glede zgodbe? "Ker jo moram prepričljivo odigrati," odgovarja kratko in jedrnato. 

In njegovim pomislekom težko ubežijo, saj je zelo zelo vztrajen – in ima zares dobre in prepričljive argumente. Ponavadi mu uspe – so že na novo pisali cele epizode, spreminjali urnike, vznemirjali predstavnike televizjskih mrež. In ravno zaradi tega je serija, ki jo lahko spremljate tudi na BRIO, nekaj tako zelo posebnega.