Kurentovanje je tradicionalno, želje poslušalcev niso – želeli so Ceco

Organizator programa v Karnevalski dvorani, torej zasebnega dela Kurentovanja, je Radio Tednik Ptuj. "Ko smo bili leta 2021 uspešni na razpisu, smo kmalu za tem naredili anketo med bralci in poslušalci ne samo Spodnjega Podravja, ampak tudi širše, ki smo jih povprašali, koga si v glasbenem delu želijo. Odzvalo se je 1800 anketirancev, več kot 60 odstotkov jih je odgovorilo, da bi si bolj želelo nastopajoče s področja Balkana. Največ pa si jih je zaželelo prav Ceco, sledili so hrvaški izvajalci," je za 24ur.com pojasnil direktor Drago Slameršak.

Ob tem je dodal, da rezultatov niti niso upoštevali v celoti: "Hrvaških izvajalcev nismo uvrstili na seznam v tolikšni meri, kot je pokazala anketa, ampak smo dali prednost slovenskim izvajalcem. Le štirje bodo s Hrvaške in ena torej iz Srbije, sicer pa bo nastopilo več kot 70 odstotkov slovenskih izvajalcev," je naštel.

Pravi, da so jih negativni odzivi v zadnjih dneh presenetili. "Nismo imeli nobenega namena žaliti Slovencev ali kogarkoli drugega. Mi smo zgolj upoštevali želje naših bralcev in poslušalcev, niti pomislili nismo, da bi lahko s tem spodbudili tako sovraštvo in tako diskriminatorno vedenje naših državljanov do izvajalcev, ki si jih obiskovalci dogodkov, kjer se prepeva in kjer se imajo lepo, sami želijo," zmaje z glavo. "Prodaja kart za slovenske izvajalce je izjemno slaba, prodaja pri teh štirih hrvaških izvajalcih in Ceci pa gre skoraj h koncu, to je žalostna resnica. Lepo bi bilo, če bi Slovenci kupili karte in nas v dvorani razveselili s svojo prisotnostjo tudi pri domačih izvajalcih," je pristavil.

"Mi smo zasebno podjetje in se borimo na trgu, počnemo pa tisto, kar je v skladu z zakonom." Slameršak pravi, da so tudi preverili, če je Ražnatovićeva morebiti trenutno v kakršnem koli kazenskem ali mednarodnem postopku. Spomnil je, da je v preteklosti že nekajkrat nastopila v Sloveniji, redno pa poje tudi po drugih evropskih državah.

Ločitev na javni in zasebni del

Spored izvajalcev je bil sicer objavljen že pred enim mesecem, vendar takrat ni naletel na buren odziv. Plaz negativnih kritik, predvsem na družbenih omrežjih, se je sprožil šele v zadnjih dneh: "V zadnjem tednu se ljudje obračajo na nas, ker ne vedo, da je Kurentovanje ločeno na javni in zasebni del. Pojasnimo jim, da smo mi odgovorni in skrbimo zgolj za izvedbo javnega dela prireditve, ki se začne 11. februarja. Tega v 10 dneh obišče več kot 100.000 obiskovalcev, vse več tudi iz tujine," nam pove direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec.

"Skozi razvoj Kurentovanja sta se med ljudmi zaznali želja in potreba po tem, da se ob javnem delu prireditve, torej predstavitvi vseh tradicionalnih likov in mask, doda še nek večerni del, kjer bo mogoča tudi zabava," se najprej ozre nazaj. Pojasni, da je do leta 2014 obstajal konzorcij dveh lokalnih gospodarskih podjetij in Mestne občine Ptuj, ki je skrbel tako za javni kot za zasebni del kurentovanja, z razpadom konzorcija pa sta se ločila tudi omenjena dela.

Z ustanovitvijo Zavoda za turizem Ptuj leta 2016 je organizacijo javnega dela Kurentovanja prevzel omenjeni zavod, za zasebni del pa so začeli skrbeti prijavitelji na razpis za ta sklop prireditve.

Javni del prireditve, katerega organizator je Zavod za turizem Ptuj, bo letos potekal med 11. in 21. februarjem, sem pa sodijo vse brezplačne prireditve, ki potekajo v starem mestnem jedru. Denimo etnografska in karnevalska povorka, kjer nastopijo tradicionalni in sodobni pustni liki, pa mestni pustni korzo, prikazi etnografskih likov, razstave in podobno.

Pod zasebni del prireditve pa sodi zabava v Karnevalski dvorani, ki jo izvede zasebni ponudnik. Trenutnega so pridobili leta 2021, ko je bil objavljen razpis, na katerem je bila izbranemu ponudniku podeljena koncesija za leta 2022, 2023 in 2024. "Sodelovanje je finančno ovrednoteno, izbrani ponudnik pa lahko pri komunikaciji uporablja blagovno znamko Kurentovanje," direktorica zavoda pojasnjuje, zakaj je tudi zabavni del programa v oglasih povezan z uradno prireditvijo. "Program v zasebnem delu pa se odvija neodvisno od javnega dela," poudarja ob tem. "Zavod nima vpliva na izbor izvajalcev v karnevalski dvorani," dodaja. V sklopu razpisa pa so predpisali, da mora biti vsaj 50 odstotkov glasbenih izvajalcev iz Slovenije.

Brez občinskega financiranja

V razpisu je bilo nanizanih še nekaj dodatnih pogojev sodelovanja z izbranim ponudnikom: dvorana mora sprejeti najmanj 2600 obiskovalcev, zagotoviti je treba gostinsko ponudbo, pogostitev skupin po koncu povork, pa tudi program za otroke in invalidske organizacije. "Prevzemajo tudi vse stroške, ki nastajajo neposredno z izvedbo njihove prireditve. Torej mi njim ne financiramo ničesar, oni v celoti nosijo breme izvedbe programa v Karnevalski dvorani," pojasnjuje sogovornica.

S tem je zavrnila očitke, da Zavod za turizem Ptuj oz. Mestna občina Ptuj, ki je njegova ustanoviteljica, financirata kateri koli prihajajoči koncert v sklopu Kurentovanja, tudi Cecin, ki bo 3. februarja na sporedu kot prvi, precej pred uradnim začetkom etnološke prireditve.

"Organizator zabavnega dela se je letos prvič odločil, da bo tako hitro dal na spored koncerte in da bodo ti še pred začetkom tega našega javnega dela. To se vsak organizator odloči sam. Pred leti je bil postavljen šotor, pa takrat to ni finančno vzdržalo, ga imeti postavljenega tako dolgo. Zdaj pa imajo svoje kapacitete, svoj prostor tukaj v kampusu, kjer je na voljo vsa infrastruktura, in samo dodajajo koncerte," pojasni, zakaj se bo na Ptuju plesalo že od 3. februarja.

Glasbeni program je organizator sicer razdelil na tematske sklope, tako bodo med drugim pripravili tudi Slovenski večer, Rock večer, Valentinov koncert, Otroško zabavo. Izvajalci bodo tako domači kot tuji: od Siddharte, Polkaholikov, Saše Lendero, Natalije Verboten, Magnifica, Kingstonov, Rok'n'Banda in Čukov do Dražena Zečića, Letečega Odreda, Tomislava Bralića s Klapo Intrade, Jasmina Stavrosa in že omenjene Cece.

Velika priljubljenost in polemike

Ceca velja za eno najbolj znanih in priljubljenih pevk na Balkanu, ki redno razproda svoje koncerte, na katerih je že nekajkrat zbrala tudi več kot 100.000 obiskovalcev. Napoved koncerta Svetlane Ražnatović Cece pa je bila sicer že nekajkrat predmet ostrih polemik. Nasprotniki ji običajno očitajo poroko z zloglasnim vodjem srbskih paravojaških enot Željkom Ražnatovićem Arkanom, ki ga je Mednarodno sodišče v Haagu obtožilo vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije, pa tudi njene lastne težave z zakonom, zaradi zlorabe položaja in nezakonitega posedovanja orožja je bila tudi obsojena na nekajmesečni hišni pripor.  

Tudi v domači Srbiji je leta 2014 odmevala peticija proti njenemu koncertu na znameniti Petrovaradinski trdnjavi v Novem Sadu, niso pa je želeli niti v sosednji Črni gori, kjer so jo leta 2019 organizatorji festivala povabili na jubilejni 50. praznik mimoz v Herceg Novom. Približno 30 domačinov je podpisalo peticijo, v kateri so menili, da sta ta prireditev in cvet, ki mu je posvečena, njihov kraj delala edinstvenega v tem delu Sredozemlja, organizatorji pa so dogodek s povabilom Cece spremenili v "kulturološko in glasbeno nasilje".

Že več kot šest desetletij Kurentovanja

Na spoštovanje kulturne dediščine se sklicujejo tudi nasprotniki Cecinega gostovanja na Ptuju, ki so v zapisih na družbenih omrežjih spomnili, da gre za slovensko etnološko prireditev.

Kurenti so ena najbolj znanih pustnih mask v Sloveniji, njihovi obhodi pa so že nekaj let vpisani na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Že več kot šest desetletij v najstarejšem slovenskem mestu pripravljajo festival Kurentovanje, ki se ga vsako leto udeleži več deset tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine, še zlasti tradicionalne nedeljske mednarodne povorke, katere del so poleg kurentov in ostalih tradicionalnih mask iz Slovenije vselej tudi gostujoče tuje skupine, piše STA.

Zadnje organizirano veliko Kurentovanje, jubilejno 60., je bilo tik pred zaprtjem države zaradi izbruha epidemije, naslednji dve pa so morali odpovedati in ju izvesti v virtualni obliki. A kurenti se niso vdali in so kljub temu na Ptuju in v okoliških krajih poskrbeli za prešerno vzdušje in ohranjanje etnografske tradicije.

Pustno obdobje je sicer premakljivo, saj pustni torek vselej nastopi 47 dni pred veliko nočjo. Kdaj bo ta, je določeno glede na prvo pomladno polno luno, saj je velika noč vselej prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, kar letos pomeni 9. aprila.

Letošnji datum pustnega torka ni med najzgodnejšimi ali najpoznejšimi, saj je bil v zadnjem desetletju najzgodnejši leta 2016, in sicer že 9. februarja, leta 2011 pa je bil hkrati z dnevom žena šele 8. marca. Lani smo pustovali 1. marca, najprej v dolgoletnem obdobju pa se pust obeta leta 2035, ko bo na koledarju že 6. februarja.

Kurentovanje se začne v noči z 2. na 3. februar: "Ko napoči svečnica, si kurenti lahko nadenejo zvonove. Opolnoči se tradicionalno dobijo pri nekdanjem princu karnevala in zaplešejo ob ognju. Od tega trenutka naprej lahko kurent obleče svojo opravo," direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec opiše začetek pustnega časa, ki traja vse do pepelnice, ko nastopi postni čas.