Zvočno ozaljšane Električne sanje Mihe Kralja

Miha Kralj, po reizdaji kultne plošče Andromeda in pred leti najnovejšega albuma Parallel Mirror, je zdaj pred nami reizdaja tretjega albuma Electric Dreams, zakaj tretja plošča in ne Odyssey (drugi album)?

Zanimivo je to, da se mi dejansko zdi, da za Odyssey še ni čas za reizdajo, saj je glasba eksperimentalno-ambientalna, ostali dve pa sta bolj pop, new age je bil namreč takrat še nekako v povojih. Sem bil pa nedavno na sejmu plošč in so me ljudje spraševali, kdaj prihaja tudi Odyssey, češ, da jo DJ-ji na Balkanu vrtijo na 45 obratih na minuto, ne na 33, ter da bi jo marsikdo rad imel, da je nastala potreba tudi po drugem albumu. Verjetno se bom odločil tudi za reizdajo te plošče, ko bo čas za to, da imam potem "pod streho" vse svoje izdaje do zdaj.

Tretja plošča je imela pravzaprav najmanj naklade, originalni LP imajo danes najvišjo ceno, zdaj je končno na voljo po normalni ceni. Kaj se je zgodilo na PGP RTB, da je bila ta plošča pravzaprav najbolj redka in tudi iskana?

Takrat naj bi bilo naklade zgolj tri tisoč, a je ta zelo skrivnostno izginila, ne vem, ali v Rusijo ali kam drugam, zelo malo sem dobil tudi od avtorskih pravic, ko je bila še agencija SAKOJ, posledično je bilo seveda veliko povpraševanja. Ploščo sem sicer snemal sam v svojem studiu, kjer sem imel precej nepravilne zvočnike, da je bilo preveč visokih in srednjih tonov, basov pa premalo, zvok je bil pri tiskanju precej slab, kar je bila deloma tudi moja napaka. Zdaj obstajajo programi, ko se da te zadeve enostavno urediti, za kar smo poskrbeli pri reizdaji.

Menda je Martin Žvelc poskrbel za vrhunski mastering in je tokrat izkušnja ob poslušanju še posebej bogata. Kako je potekal ta proces, si ti prispeval master posnetke, kaj ste naredili, da je, kot si rekel, to zdaj najboljša možna verzija albuma?

Ker je bilo povpraševanja dovolj, smo zdaj zares naredili najbolje zvenečo različico albuma, da se začutijo pravi zvoki analognih sintesajzerjev, melodije, aranžmaji so nori, da se lahko podoživi tisti čas. Tudi Martin je pohvalil, kako sem toliko nazaj naredil vse tako natančno, pohvalili pa so me tudi avdiofili, ki najbolj poznajo mojo glasbo.

Poleg albuma, ki se menda solidno prodaja, je najnovejša neobjavljena stvar tudi videospot za pesem Electric Dreams, ki je luč sveta ugledala po skoraj 40 letih. Kje je bila ves ta čas, v njem si tudi povsem drugačen, kot smo te bili vajeni iz tistih časov, posnet je pozimi, v njem pa je tudi eksotična plesalka. Poveš kaj več o tem?

Ko je leta 1985 izšla plošča, sem stopil v kontakt z režiserjem Božom Grljem, ko smo na Sorškem polju pri Kranju, pri minus petnajstih stopinjah snemali videospot v snegu s kupom ogledal, se družili in pili kuhano vino, skratka, se imeli lepo. Potem so videospot nekajkrat zavrteli, nato pa je poniknil. Niti za moj film pred leti ga nismo imeli, zdaj pa sem ga našel na stari VHS kaseti, da smo ga zdigitalizirali in sem ga dal na YouTube. Sodeluje tudi plesalka Tanja, ki je poskrbela tudi za stajling, bleščeča ličila in koreografijo, da je na koncu nastal kar zanimiv videospot.

Zanimivo je, da te primerjajo s francoskim Jarrejem, čeprav je tvoja muzika pravzaprav precej bolj v slogu Giorgia Moroderja, ki je tudi delal sprva instrumentalne pesmi, nato sodeloval in produciral za druge, tudi sam si imel podoben videz v 80. letih kot on. Koliko si bil seznanjem z njegovo glasbo v tistem času?

Dejvi Hrušovar me je poklical, da sem naredil glasbo za uvodno špico za Pop delavnico, nato pa so me povabili, da naredim še kakšno pesem. Sicer Moroderja prej nisem poznal, poslušal sem Korni grupo, Beatle, The Monkees, Stonese, Mamas & Papas, kar sem tudi igral na raznih plesih. Razvijati sem se začel, ko sem igral po barih v 70. letih, od Turista, Nebotičnika, Leva, Ilirije, ko sem se dogradil in sem tudi sam pel različne priredbe.

Leto pred tvojim Electric Dreams je bil posnet film Electric Dreams (1984), v katerem se robot zaljubi v dekle, glasbo za film pa je, med drugim, delal tudi Moroder, si poznal takrat ta film in glasbo, ali je šlo zgolj za naključje?

Naključje, filma si (še) nisem ogledal, poznam pa pesem (Together in) Electric Dreams, ki sta jo naredila Phil Oakey in Moroder, torej glasbo iz tega filma. Dejansko sem bil tisti čas nekoliko v svojem svetu, z najnovejšimi instrumenti me je zalagal Miro Strgulec, naravnost iz Nemčije, kar sem si lahko priskrbel z denarjem, ki sem ga zaslužil v času, ko sem bil "one man band" v Emonski kleti. V tistih časih sem bil vesel, da sem lahko snemal, saj ni bilo ravno priložnosti za vsakim vogalom. Andromedo sem snemal v studiu Akademik, druga dva albuma pa že v domačem studiu.

Dejal si, da si se kalil v Emonski kleti, kjer si raziskoval skrivnosti glasbenega vesolja, a hkrati odkril, da so največja skrivnost vesolja ženske. Se pravi, si doživel veliko "rokenrola" v divjih 80. letih? Kaj pogrešaš iz tistih časov oz. ti je za kaj žal, da nisi česa naredil, ali da je šlo mimo tebe?

V Emonsko klet me je prihajal poslušat tudi Tomaž Gorjup, ki je oblikovalec, s katerim sva že dolga leta prijatelja, ki skrbi tudi za vse moje ovitke in oblikovanje novih izdaj albumov. Ko sem veliko igral, sem imel tudi veliko izkušenj z ženskami in sem moral včasih celo bežati pred njimi. A iz izkušenj lahko povem, da bolj kot žensko dobiti, jo je umetnost zadržati. Sicer pa vidim, da bi lahko v glasbi naredil več, če si ne bi vzel časa tudi za uživanje. Nočno življenje me je sprostilo, da nisem izgorel, je bilo pa precej naporno, saj sem igral v Emonski kleti enajst let, praktično vsak dan, razen nedelj.

Bo naslednja reizdaja Odyssey, ali pripravljaš album novega originalnega materiala, menda se kmalu obeta še ena tvoja obletnica, nam lahko prišepneš kaj o tem oz. kaj pripravljaš?

Upam, da mi bo uspelo, da. Imam tudi nov material, ki ves čas nastaja. Drugo leto imam 60 let kariere, morda bom izdal dvojni album, polovico instrumentalnega, polovico pa pop pesmi, ki sem jih izdal s pevci in pevkami pred desetletji. Sicer pa razmišljam, da bi imel za 60-letnico konkreten koncert z gosti, svojimi sopotniki in še čim. Za letos pa načrtujem Miklavžev koncert, koncert elektronske glasbe z druženjem za okoli 250 ljudi. Držite pesti, da mi uspe. Vsi obiskovalci koncerta bodo lahko kupili moje plošče po ugodnejših cenah, tako da bodo prišli na svoj račun vsi ljubitelji elektronske glasbe, ki bi si želeli imeti del moje glasbene zgodovine v vedno bolj želenem in modernem vinilnem formatu.