Zmelkoow: Najbolj zoprna je fejk pozitiva, ki je je na sceni kar veliko

Primorski zafrkantje Zmelkoow so na sceni že tri desetletja, trenutna postava zasedbe je Goga, Žare, Koščak, Anuša in maestro Zergoloff. Lani so izdali kar dva albuma, in sicer 10/10, ki je izšel na vinilu in CD-ju, ter zgoščenko Dramsko razkošje, koncertni album, ki so ga posneli v SNG Drama v Ljubljani.  

A Zmelkoow ne bi bili Zmelkoow, če si ne bi namesto praznovanja okrogle obletnice domislili nekaj drugačnega, spomnite se, da tudi 20-letnice niso praznovali, temveč 21-letnico. Zamislili so si torej dva "poslovilna" koncerta, v Ljubljani in Mariboru, ko se bodo sprehodili čez svojo glasbeno zgodovino in pripravili izbor svojih najboljših, najljubših in najbolj bizarnih skladb, seveda s kakšnim eksotičnim in zapostavljenim biserom, seveda pa ne bodo pozabili niti na s superlativi in samimi desetkami ovenčan novi album. 

Na njem je kar nekaj že znanih pesmi, kot so Ježek, Kaj nam fali, Ke Mona, Zmagali smo, najbolj snežno aktualen pa je novi singel in videospot Sonja se sanka, ki so jo sami označili za "akcijsko dramo o boju med človekom in naravo, v katerem seveda zmaga človek". Jedro zgodbe govori o Sonjinem kričanju ob objestnem divjanju s sanmi skozi sviščaške gozdove, s katerim krati zimsko spanje avtohtonemu prebivalstvu, in pogumnem boju živali proti premočnemu agresorju. Sonja na koncu zmaga, a je ta zmaga Pirova, saj jo na dnu sankališča, za ciljno črto, čaka pekel. Več o novem albumu in še marsičem za povrh nam je v intervjuju razkril frontman in kitarist Goga Sedmak. 

Koronski čas je bil za vas precej produktiven, kdo sicer izda dva albuma v enem letu?  

No, saj če smo pošteni, nismo tako zelo trdo delali med korono. Material za koncertni album je bil posnet že prej in ga je bilo treba samo malo popeglati, studijsko plato pa smo počasi snemali že par let, tako da je bila samo končana v času korone. Smo pa res med časom in zaradi korone naredili par zanimivih akcij – posebej ponosni smo na koncert na ladji, ki ga je hočeš nočeš poslušal cel koprski zaliv, vključno z okoliškimi hribi. 

V kakšni obliki sta izšla, obstaja še kakšen format, na katerem doslej še niste izdali svojih pesmi, menda še vedno držite rekord za skupino z največ različnimi izdanimi formati?  

Najbrž bo za slovensko tržišče to kar držalo – poleg vseh treh dimenzij vinilov (en je celo enostranski), kaset, prvih posnetkov na kolutniku in CD-jev smo izdali tudi shape CD, mini CD (v žemljici s priloženim kečapom); pa ne vem, če se ne bi še kaj našlo, če bi imeli urejen arhiv. Tokrat smo izdali studijski album na vinilu (v dveh barvnih opcijah) in CD-ju, live pa samo na CD-ju. Pa menda naš basist Žare pripravlja neko ekskluzivno verzijo ključka v obliki ptiča Zmelkoow, s katerim namerava priti v zgodovino. 

Album 10/10 (deset od deset) se zdi, da je precej pozitiven in aktualen (Veseli december, Zmagali smo!, Sonja se sanka), očitno ste težke čase prebrodili na precej kreativno uspešen način, hkrati pa ljudem niste preveč zatežili? 

Rekli smo si, da se za jubilejni album spodobi, da ni ravno underground, tako da smo, tako z izbiro pesmi kot produkcijsko, zadevo zapeljali v ušesom prijazni rock. Zdaj pa že snujemo bolj žiga-žaga brutal metal material (smeh). 

Lani so se poslovili Lačni Franz, Parni valjak so se prav tako poslavljali dolgo, dokler ni vmes posegla smrt. V svetovnem merilu pa se Kiss poslavljajo že skoraj četrt stoletja, Bob Dylan je prav tako na neskončni poslovilni turneji. Ste zapadli v trend poslovilnih koncertov, ali je to preprost trik, kako na hitro razprodati par koncertov? 

V osnovi smo želeli biti ironični do tega početja, ker je to poslavljanje in vračanje na sceno pod različnimi pretvezami res smešno, predvidljivo in prozorno. Zato smo tudi pošteno in pomenljivo zapisali Poslovilni koncert – prvič. Zanimivo pa je, da je kar nezanemarljiv del ljudi to naše poslavljanje vzel zares, tako da smo Kino Šiška zelo hitro razprodali. Kar pomeni, da smo nehote nekako pristali v isti župi z omenjenimi. No, z malo sreče pa bo mogoče koga od nas res pobralo, pa nam ne bodo mogli očitati preračunljivega zavajanja publike ... 

V bistvu bi morali praznovati 30-letnico, kako se mislite opravičiti tistim, ki se bodo počutili "nategnjene", a hkrati vesele, če to vendarle ne bo vaše slovo? 

Ja, tudi 30-letnica je bila tudi v igri za naslov koncerta (poleg predstavitve novih dveh albumov); ampak do praznovanj teh okroglih obletnic imamo podoben odnos kot do poslavljanja. To mi nekako bolj sodi na narodno-zabavno sceno. Nazadnje smo imeli eno takšno zafrkancijo pri jubilejnem koncertu – Zlatih 21. Pač, našli smo čimbolj blesavo obletnico in jo pompozno promovirali kot okroglo obletnico. Seveda je bilo kljub neokroglosti cifre nabito polno; kar morda kaže na nizko raven znanja matematike v Sloveniji – vsaj na področju zaokroževanja števil.  

Ljubljano ste razprodali v nekaj tednih, kako gre s prodajo na štajerskem koncu, kjer se boste v Mariboru poslavljali 4. marca? 

Mislim, da so res pošle v tednu, dveh, že decembra. S prodajo se sicer bolj ubada naš manager Primitivc, ampak kot slišim, gredo tudi vstopnice za mariborski Štuk kot za med. Po moje jih bodo ljudje, ko preberejo ta briljantni intervju, takoj razgrabili.   

Kje ste, po vašem mnenju, v Sloveniji najbolj popularni, če izvzamemo Primorsko, s katere prihajate, kje so vas najbolj posvojili, vas najbolj "šteka" dijaško-študentska publika ali je to zmotno mišljenje?  

Drži, da smo na jugozahodu naše matere kokoši, pa ne zgolj figurativno, nekako najbolj doma. Sicer pa bi skoraj laže našel tiste konce, kjer redkeje igramo – morda jugo-vzhod, skrajni vzhod ... Pravzaprav je veliko odvisno od siceršnje scene na posameznem območju. Če v nekem okolju delujejo rock prizorišča, klubi in organizatorji, pač tudi bend nekako zaide tja. Če to ni utečeno, je težje, redkeje ... Generacijsko pa že nekaj časa pokrivamo zelo širok spekter – na študentske žurke hodijo študenti, v kakšne fine place, kot je SNG Drama, uglajena gospoda, na matineje mularija, v domove upokojencev starejši, v zapore pa zaporniki ... No, in pazniki. 

Kaj lahko pričakujemo na poslovilnem koncertu, vaš "best of" ali boste vsem pokazali sredinec, preigrali novo ploščo in morda še neslišane pesmi ter se tako izognili klišeju, da je treba zaigrati tisto, kar si občinstvo najbolj vroče želi?  

Bo ena kombinacija naštetega. Zagotovo bomo igrali tudi kakšno, ki je 98 odstotkov publike ne pozna ... Tako da ne bo sredinec, bolj prstanec. 

Zmelkoow ste še vedno zmožni pisati velike himnično-optimistične pesmi, kot je Kaj nam fali, kako vam to uspeva? 

Ker smo si tako zelo všeč! Haha, šala. Gre prej za eno, po moji presoji seveda, dokaj realno oceno, da nam kljub vsem težavam kot družbi (predvsem ožji) manjka relativno malo, če se primerjamo z drugimi zgodovinskimi obdobji in drugimi kraji po svetu. Seveda tudi pri nas in zdaj ni vse super, ampak večina nas gre kljub vsemu zvečer v posteljo sitih, brez strahu pred eksplozijo ... Tudi to je nekaj. 

Vam je v pesmih bolj pomemben dober štos, sarkazem in črni humor ali pač kritične bodice, ki se jih morda da razbrati med vrsticami? 

Več dejavnikov je pomembnih in kot po navadi je najšibkejši med njimi kritičen. Če jih na hitro poskusim rangirati, bi rekel, da gre po pomembnosti nekako tako: iskrenost, torej da ima avtor dejansko željo ali potrebo nekaj povedati, potem kreativnost ali vsaj odsotnost klišejev, iskrivost ali pa vsaj nebebavost, všečnost – ne nujno na prvo žogo ... pa ajde, naj bo dovolj. Humor, sarkazem, romantika, ... vse je ok, če se človek tako počuti in to na dober način pove. V bistvu mi je najbolj zoprna fejk pozitiva, ki jo je na sceni kar veliko.   

Verjetno niste ravno obremenjeni s tem, da niste nenehno v rumenem tisku, saj ste vedno, poleg glasbene svežine besedil ter docela unikatnih koncertnih pojavljanj, bolj kot tračarijam dajali poudarek zafrkanciji na vaš značilni, zmelkoowski način? 

Ne vem, kdo in zakaj je rad v rumenih medijih. Bi rekel, da ljudje, ki jim manjka vsebine in samozavesti. V tisti družbi se ne bi počutili dobro. Če so tam rumeni, smo mi na barvnem krogu modri – vsaj kot starogrški filozofi.  

Zmelkoow se torej ne da, kaj ste se naučili, kako vam je uspelo zdržati trideset let v poslu, na sceni?  

Težko, da bi to bil recept za koga drugega, ampak mi predvsem nimamo jasnega cilja in namena oz. se ta ves čas spreminjata, tako da ne moremo smiselno zaključiti projekta in ta še kar traja ... Smo pa v tem kar konsistentni – že pred dvajsetimi leti smo prepevali: Dokler ne vemo, kam smo hoteli priti, se nismo izgubili. Delamo počasi, divergentno in nesistematično, tako da je vedno kaj za popraviti, urediti in dopolniti. In ko se nam morda zazdi, da smo ujeli rdečo nit, je to očiten znak, da smo preveč spili.  

Koga Zmelkoow ocenjuje z 10/10 in zakaj?  

Poleg naše nove plošče, misliš? (smeh) Znotraj ljudskega življa mi težko pade kaj ali kdo na pamet, tako da bom rekel Mater naravo, ker je tako potrpežljiva z nami, čeprav ne zaslužimo. Pa ajde, našega managerja Primitivca, ker se pod težo skandiranja z zadnjih sedežev skoraj vedno ustavi na črpalki, ko se peljemo na koncert.