Zala in Gašper: Za naju je zmaga to, da naju je občinstvo vzelo k srcu

Glasba ni tekmovanje, a tako na Emi kot na Evrovizijo mora nekdo zmagati. Težko je reči, da se je to vama zgodilo "po nesreči", saj sta bila superfinalista, potem pa so vama ljudje izkazali zaupanje in vaju izglasovali za zmagovalca. Vseeno pa imata precej oboževalcev, predvsem mlajših generacij, ki vaju precej dobro poznajo ...

Gašper: Na Emo sva šla predvsem s tem namenom, da predstaviva najino sporočilo, ga približava ljudem, predvsem tistim, ki naju prej še niso poznali. Nisva nikogar prepričevala, da morajo naju poslati v Izrael ali naju imeti radi ali kar koli. Vsega skupaj v nobenem primeru nisva vzela kot tekmovanje, kar sva tudi povedala po zmagi. V bistvu se ne počutiva, da sva kogar koli premagala. Hkrati pa imava zelo veliko spoštovanja do drugih udeležencev. Ema namreč res ni najbolj hvaležno tekmovanje v smislu tega, kaj si bo javnost mislila o tebi.

Lepo je slišati, da imata spoštovanje do drugih, je pa vseeno izpadlo, da ga morda drugi nimajo toliko do vaju. Vajina prva reakcija je bila podobna Lei Sirk, kot sta že povedala. Je ob vsem tem še kaj za dodati?

Zala: Med udeleženci je bilo veliko spoštovanja in tudi od ljudi nasploh. Veliko poguma in truda je bilo potrebnih, da se tam predstaviš, dobila pa sva veliko lepih želja za naprej.

Kaj vama je po zmagi na uho prišepnila Raiven?

Gašper: Čestitala nama je. V bistvu nikoli nisva imela s komer koli sporov in se ne ukvarjava z drugimi, ali da bi se povezovala s čimer, kar ni najino. Ema je polna čustev, ljudje pa na koncu vedno vedo, kaj se dogaja v resnici in to zavohajo na vse možne načine. Če se ne bi ljudje tako vživeli v ta šov, niti ne bi imel pomena.

Vajina zmaga je bila pravzaprav dvakrat slajša, če predpostavimo, da sta s pomočjo glasov ljudstva, ki je očitno začutilo vajino sporočilo in vse, kar predstavljata, premagala favoritko žirije?

Gašper: Za naju je zmaga to, da naju je občinstvo vzelo k srcu. Noro veliko nama to pomeni zdaj in tudi za naprej.

Odzivi iz tujine so v bistvu še boljši kot doma, nekteri vama napovedujejo visoko uvrstitev maja v Izraelu?

Gašper: Razmerje je drugačno. Je pa definitivno to velik plus. In zelo dobro za naprej. Vsa medijska pozornost, ki jo glasbeniki dobimo je v redu, a morava midva dejansko vedeti, kaj bova iz tega naredila. Izbrati hočeva najboljše vsebine, sporočila, s katerim bi rada svet naredila malce lepši in ne obratno. Pomembno zame je, da tisti ljudje, ki naju podpirajo, uživajo in da se povežemo preko glasbe.

Na Evroviziji bo spet neke vrste tekmovanje, ko bosta predstavljala Slovenijo, vseeno pa naj to ne bi imelo neposredne povezave s tem, kar naj bi bilo vajino bistvo?

Zala: Kolikor zdaj gledam na Evrovizijo, naj bi to bila potencirana Ema. Najprej nama nič ni bilo jasno, vseeno pa bova predstavljala svojo državo, da. Imava določene pomisleke. A najin namen je, da pokaževa, kdo sva. Po svoje je hecno, ker naj bi vse skupaj imelo večjo težo, ker predstavljava še državo, po drugi strani pa je to glasbeni šov. Tam bova predstavila svojo pesem in upam, da prepričava še koga.

Nekateri vaju hvalijo, drugi grajajo. Če vaju imajo v tujini skoraj raje kot doma, imata torej teoretično boljše možnosti za uspeh?

Gašper: Ključno je, kaj narediva iz tega. Treba bo temeljito premisliti in kakšne konkretne poteze bova potegnila.

Zala: Morda bomo dodelali še kake malenkosti, a ideja in koncept, to, kar predstavljava, bodo ostali enaki. Želiva predstaviti to pesem. Ljudje se sicer zapičijo v neke banalne stvari, kar morda ni najbolj pošteno. Midva morda nisva toliko dala poudarka vizualni plati, sva pa zelo vesela, težko je to opisati z besedami, da naju je občinstvo tako sprejelo in začutilo, kot naju je. Zdi se mi, da smo se vsi zelo trudili, da smo vložili veliko truda in iskrenosti.

Gašper: Vsak se trudi delati tisto, kar se mu zdi najboljše v tistem trentuku. Nasploh pa to, da sodimo drug drugega v situacijah, ko se zelo trudimo, ni najbolj hvaležno.

Pesmi imata v slovenščini, medtem ko je veliko izvajalcev s podobnim slogom (npr. Melodrom, Liamere) delalo pretežno ali večinoma v angleščini. Vidva pa dokazujeta, da se da lepo delati v maternem jeziku in da je pravzaprav zelo lep in speven.

Zala: V bistvu je zanimivo, da mislimo, da naš jezik ni tako lep, kot je v resnici. Dostikrat ga ne znamo primerno uporabiti. Nama je v slovenščini zabavno delati. V maternem jeziku se lahko dotakneš takih globin, ki se jih v drugem jeziku zagotovo ne moreš.

Gašper: V angleščini bi bilo lažje pisati, ker se ne bilo treba čustveno izpostaviti. V sloveščini pa ima vsaka beseda svojo težo in zven, ki se ga da uporabiti na različne načine. Zame je slovenščina eden najlepših jezikov. Zdi se mi noro, da je prišlo do te točke, da nekdo reče, da slovenščina ni lep jezik. To ni res, samo ne znaš napisati dovolj dobrega ali lepega besedila.

Vajina besedila so ljubezenska, zasanjana, sta kot nekakšna Kate in Leo v Titaniku. Rada poudarjata svojo ljubezen, povezanost?

Zala: Upam, da se ne potopiva (smeh) ...

Gašper: Sva, kar pač sva.

Zala: To, da sva povezana in zaljubljena, je pač dejstvo. Niso pa besedila nujno samo ljubezenska, so sicer zapakirana v ljubezensko zgodbo, sicer pa bolj govoriva o dogajanju okoli naju in o stvareh v najinem življenju.

Živimo v času "všečkov", družbenih omrežij, ko ljudje potrebujejo neko zunanjo potrditev od znancev ali neznancev, kar pa s samim bistvom nima nujno neposredne povezave ...

Gašper: Velikokrat poudarjava, da je življenje več kot zgolj to, kaj si drugi mislijo o tebi. Če hočeš vsem ugajati, potem ponavadi zapostaviš samega sebe. In če to počneš, ponavadi nisi povsem zvest samemu sebi. Kar pa naj bi bilo bistvo.

V tem času je to najbrž redkost. Se vama zdi, da je bilo težko nekako podreti zid pri ljudeh, da so sprejeli in pravilno razumeli vajino sporočilo, ali so "pravi" ljudje sami prišli in vaju podprli?

Zala: Se mi zdi, da ljudje lažje sprejmejo najine pesmi in besedila, tudi zato, ker ta besedila ne obsojajo. Tudi pesem Sebi govori o tem, da če si želiš nekaj biti, potem to bodi. Tudi če je okolica in so ljudje proti in te ne podpirajo. Po mojem se dosti ljudi lahko s tem poveže. Dvomim, da obstaja kdo, ki ni imel nobene ovire v življenju, skozi katero je moral iti. To je univerzalna stvar, s katero se lahko povežeš.

Slabe izkušnje so še kako potrebne v življenju, seveda pa jih je treba znati preskočiti in iti naprej ...

Zala: Pri vsem, kar delava, mislim, da če se ne bi osredotočala na pozitivne stvari in komentarje, verjetno ne bi bila tu, kjer sva.

Gašper: Psihološko ne greš vedno tja, kamor si želiš, temveč tja, za čemer stremiš, na kar si osredotočen. Po vsem tem sva še bolj osredotočena in še bolj veva, kdo sva. Je pa tako, da sva prej zagotovo imela to srečo ali pa čast, da so naju slišali in podprli pravi ljudje, ki so takoj prepoznali najin potencial in sva jim zato zelo hvaležna. V zadnjem letu sva imela veliko koncertov z dobro obiskanostjo in povsod smo se imel super. Ne pomeni pa, da bi imeli ti poslušalci prednost ali da bi bili več vredni, so pa nama po svoje pomagali, da sva prišla do te točke, na kateri sva zdaj.

Vaju je pravzaprav povezala glasba, da sta se spoznala in prišla skupaj?

Zala: Objavljala sem posnetke priredb pesmi na Instagramu, eno je odkril Žiga Kranjc, ki nama zdaj snema videospote in poslal povezavo Gašperju, ki mi je predlagal sodelovanje. Zelo sva se "zaštekala", saj zelo podobno razmišljava o večini stvari. Če dobiva idejo, ki jo bova obravnavala, bova to tudi izpeljala.

Misli so se vama zdaj že nekoliko zbistrile, kako gledata na vse skupaj?

Zala: Ja, malce bolj se nama sanja, kaj se je resnično zgodilo. Vesela sva, saj sva tja prišla z namenom, da naju sliši še več ljudi, kot zgolj tisti, ki naju že poznajo. Pa četudi je to samo eden. A očitno jih je bilo več. Noro se nama zdi, da se lahko tako povežemo.

Gašper: Da sva lahko to, kar sva in da ljudje to sprejemajo, nama pomeni največ in tudi, da sprejemajo sporočilo, bi bi ga rada delila.

Torej vaju ne poslušajo zgolj milenijske generacije, katerim pripadata tudi sama?

Gašper: Ne, ne, največ poslušalstva imava menda od 25 let naprej. Pritegne pa jih globina besedil, se mi zdi.

Nimata se torej namena kakor koli spreminjati?

Gašper: Bistvo ostaja, to sploh ni vprašanje. Imava pa kar nekaj manevrskega prostora za še več kreativnosti. Lahko greva v katero koli smer bova želela. Slediti nama želi še več ljudi, kar si zagotovo želi vsak umetnik. V vsako pesem vloživa sto odstotkov, za nove pesmi pa si želim, da bi še bolj poudarile najino rdečo nit. Pesmi so sicer brezčasne, zato se ne misliva siliti. Ko pa bova imela album, bo ta noro dober, a se imava vmes tudi še kaj za naučiti.

Kaj vama pomeni največ v življenju?

Zala: Verjetno to, da imaš nekoga v življenju, ki ti da občutek, da nekaj delaš prav.

Gašper: Lahko je to tudi sonce ali drevo.

Zala: Da se zavedaš, da imaš prostor na tem svetu in da je življenje včasih res "fajn".